Ateroskleroza v obliki srčno-žilnih bolezni predstavlja glavni vzrok obolevnosti in umrljivosti v Sloveniji in drugih evropskih državah.
Med odraslim prebivalstvom skoraj ni nikogar, ki ne bi imel aterosklerotičnih sprememb. Dolga leta te ne povzročajo nobenih težav. Ko se pojavijo, je bolezen že močno napredovala in lahko ogrozi življenje (srčni infarkt, možganska kap). Zato je zelo pomembno, da jo zgodaj odkrijemo in zdravimo, pri čemer bodo svojo vlogo v prihodnosti verjetno imeli nekateri novi označevalci – predvsem označevalec vnetja v krvi C-reaktivni protein (CRP). Če ga je v krvi veliko, ateroskleroza hitreje napreduje, ugotavljajo strokovnjaki.
Ateroskleroza oziroma njen nastanek je pogojen predvsem s sodobnim načinom življenja, kamor spada pomanjkanje gibanja, nezdravo prehranjevanje (preobilna oziroma preveč kalorična hrana), razvade (kajenje, uživanje alkoholnih pijač), stresni način življenja.
Organi propadajo
Ateroskleroza ali ‘poapnenje žil’ je dolgotrajen proces znotraj žilnih sten arterij. To so žile, ki dovajajo kri, bogato s kisikom in hranili, telesnim organom. Na žilnih stenah nastanejo obloge, ki se imenujejo lehe ali plaki. Proces se prične že v mladosti in z leti napreduje.
Plaki so zgrajeni iz maščob, holesterola, kalcija in ostalih snovi. Povzročijo, da arterije zatrdijo oziroma močno zmanjšajo sposobnost širjenja in krčenja. Postopoma se plaki večajo in tako ožijo notranjost (svetlino) arterij. Tako se zmanjša dotok krvi do telesnih organov in nastopijo stanja manjše prekrvljenosti organov. Šele takrat bolniki prvič začutijo, da je nekaj narobe. S strokovno besedo stanje manjše prekrvljenosti organov imenujemo hipoksija. Zaradi tega so organi izpostavljeni počasnemu propadanju.
Aterosklerotične spremembe se lahko razvijejo kjerkoli v telesu. Proces ateroskleroze največkrat prizadene arterije srca, možganov, okončin ali medenice. Kritično zmanjšanje ali celo prekinitev pretoka sproži nenaden srčno-žilni dogodek. Če so pri tem prizadete koronarne arterije, ki prehranjujejo srčno mišico, to imenujemo koronarna bolezen srca. Do možganske kapi pride, če so prizadete karotidne (vratne) arterije, ki možganom dovajajo ‘svežo’ kri. Prizadetost arterij, ki dovajajo kri okončinam in medenici, se pokaže kot periferna arterijska okluzivna bolezen. Okluzija pomeni zaprtje žile. Zaradi nje pride do ‘zamašitve’ arterij, tako da organi ne dobijo krvi ali je dobijo mnogo manj.
Ateroskleroza: Nismo nemočni
Vsi vzroki ateroskleroze še niso natančno poznani. Jasno pa je, da se aterosklerotične spremembe razvijajo pod vplivom nekaterih dejavnikov tveganja. Med glavne dejavnike tveganja za razvoj in napredovanje ateroskleroze prištevamo: visok krvni tlak, povišane vrednosti holesterola v krvi, telesno nedejavnost, čezmerno telesno maso in debelost, kajenje, čezmerno uživanje alkoholnih pijač, prisotnost sladkorne bolezni, stresni način življenja, starost in družinsko obremenjenost. Več dejavnikov tveganja, kot je prisotnih pri določeni osebi, večja je verjetnost za nastanek in napredovanje aterosklerotičnih sprememb. Dejavnike tveganja razdelimo na spremenljive dejavnike tveganja (dejavniki okolja), na katere lahko sami vplivamo, in na nespremenljive genske dejavnike.
Čeprav sta starost in družinska obremenjenost pomembna dejavnika tveganja za nastanek bolezni kot je ateroskleroza, to še ne pomeni, da bo posameznik ob prisotnosti obeh razvil aterosklerozo. Je pa v tem primeru še pomembneje, da se proti temu zoperstavi z odpravljanjem spremenljivih dejavnikov tveganja, predvsem z zdravim življenjskim slogom.
Novi označevalci tveganja
Trenutno preučujejo vpliv vrednosti označevalca vnetja v krvi: C-reaktivnega proteina (CRP) na nastanek ateroskleroze. Pokazalo se je, da povišane vrednosti CRP pomenijo povečano tveganje za nastanek in razvoj ateroskleroze in srčno-žilnih dogodkov. Povišane vrednosti CRP v telesu so namreč znak za povečano vnetje v telesu.
Slednje praviloma predstavlja odziv telesa na poškodbo, v primeru ateroskleroze poškodbo notranje plasti žilne stene (zaradi povišanega krvnega tlaka, kajenja in podobnega). Vnetje vzpodbudi in pripomore k večanju plaka. Trenutno so znanstveniki mnenja, da pri posameznikih z nizkimi vrednostmi CRP aterosklerotične spremembe napredujejo počasneje v primerjavi s tistimi, ki imajo povišane vrednosti. Verjetno znižanje vnetnega odziva oziroma znižanje CRP zmanjša tveganje za nastanek ateroskleroze.
Zdravnik posluša srce
Na aterosklerotične spremembe pri posamezniku najpogosteje najprej pomisli zdravnik družinske medicine, ki bolnika napoti na pregled k zdravniku specialistu: v primeru suma za koronarno bolezen srca h kardiologu, v primeru periferne arterijske okluzivne bolezni k angiologu ter v primeru suma za prizadetost karotidnih arterij k nevrologu.
Zdravnik najprej opravi temeljit klinični pregled, pri katerem je še posebno pozoren na šume nad potekom arterij. Šum namreč pomeni, da je arterija zožena zaradi plaka. Med drugim potipa tudi srčni utrip. Odsotnost pulza na okončinah je znak zapore arterije. Pomembna je tudi meritev krvnega tlaka.
Sledijo laboratorijske preiskave krvi, kjer je pozoren na vrednosti sladkorja in holesterola. Posname tudi elektrokardiogram, kjer je zapisana dejavnost srca. Pozneje v diagnostičnem postopku sledijo še druge preiskave, ki so odvisne od bolezenskih znakov. Prizadetost koronarnih arterij ugotavljajo z ultrazvokom srca, obremenitvenim testiranjem na kolesu ali hojo na tekočem traku … Periferno arterijsko okluzivno bolezen ugotavljajo z ultrazvočnim pregledom arterij okončin, slikanjem žil s kontrastnim sredstvom in podobnim.
Pestro mešano
Največ, kar lahko naredimo sami, je sprememba življenjskega sloga, ki zmanjša dejavnike tveganja. Zdrav življenjski slog vključuje:
- zdravo prehrano
- redno telesno dejavnost
- opustitev kajenja in čezmernega uživanja alkohola ter
- obvladovanje stresa.
Zdrava prehrana pomeni uživanje pestre mešane prehrane, ki naj vključuje sadje in zelenjavo, zmerno uživanje mesa, uživanje manj mastnega mleka in mlečnih izdelkov in uživanje maščob, ki vsebujejo nenasičene maščobne kisline (na primer oljčno olje). Izogibati se moramo uživanju visokoenergijskih hranil, bogatih z enostavnimi ogljikovimi hidrati (sladice, beli kruh in podobno), kar prepreči nastanek in nadaljni ravoj bolezni kot je ateroskleroza.
Priporočljivo je zaužitje štirih do petih obrokov dnevno. Z maščobami naj bi dobili 30 odstotkov dnevnih energijskih potreb, 50 do 60 odstotkov iz sestavljenih ogljikovih hidratov (testenine, polnozrnati kruh, sadje …) in okoli 20 odstotkov iz beljakovin. Zelo pomemben del prehrane so tudi vlaknine, ki se nahajajo zlasti v sadju in zelenjavi.
Kdaj zdravila?
Če sprememba življenjskega sloga ni dovolj učinkovita, se z zdravnikom posvetujemo tudi glede uvedbe zdravil. Najpogosteje sledi uvedba zdravil za zniževanje krvnega tlaka in vrednosti holesterola v krvi. Za zniževanje vrednosti holesterola v krvi so najučinkovitejša zdravila iz skupine statinov. Za zniževanje vrednosti krvnega tlaka je več skupin zdravil. Veliko ljudi ima pomisleke glede jemanja zdravil, predvsem zaradi pojava možnih neželenih stranskih učinkov. Pojav slednjih je redek. Če se vseeno pojavijo, izzvenijo takoj po ukinitvi zdravljenja. Zdravnik nato uvede zdravilo iz druge skupine s podobnim delovanjem.
Za nekatera zdravila, ki se uporabljajo za zniževanje krvnega tlaka in vrednosti holesterola v krvi, so raziskovalci ugotovili, da imajo poleg osnovnih učinkov tudi dodatne ugodne učinke na srce in ožilje. Delujejo namreč zaščitno na žilno steno in tako neposredno preprečujejo nastanek in napredovanje aterosklerotičnih sprememb. Z njihovo uporabo ne vplivamo le na zmanjševanje dejavnikov tveganja (povišan krvni tlak in holesterol), ampak tudi zaviramo nastajanje aterosklerotičnih sprememb ali celo zmanjšujemo velikost plakov.
V primeru napredovalih aterosklerotičnih sprememb poleg spremembe življenjskega sloga zdravnik uvede tudi agresivno terapijo z zdravili. Pri najbolj napredovalih fazah ateroskleroze, ko je ena ali več žil popolnoma zaprtih in je dotok krvi prekinjen (zapora več koronarnih arterij, zapora arterij okončin in podobno), pridejo v poštev tudi kirurški posegi. V primeru popolne ali kritične zapore iz večjih arterij aterosklerotični plak odstranijo, s čimer se ponovno vzpostavi pretok po žili. Če plaka ni mogoče odstraniti, se na prizadeto arterijo našijejo žile tako, da premostijo (obvozijo) zaprti del žile.
Avtorji prispevka so iz Medicinskega centra Barsos v Ljubljani, Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in s Klinike za žilne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana: Mojca Lunder, dr. med., Sašo Baričević, dr. med., Cvetka Dragoš, dr. med., viš. znanst. sod. dr. Gorazd Drevenšek in prof. dr. Mišo Šabovi, dr. med.,
Pregledi za bolj obremenjene
V nekaterih medicinskih centrih posvečajo posebno skrb zgodnjemu odkrivanju in tudi preprečevanju ateroskleroze. Za to imajo sistematičen pristop za zgodnje odkrivanje in preprečevanje ateroskleroze in srčno-žilnih bolezni. Pri svojem delu se običajno usmerijo predvsem na skupine, ki so še posebej izpostavljene psihofizičnim obremenitvam in stresu.
Prednost takega pregleda je, da posameznika pregledajo zdravniki različnih specialnosti. Opravijo klinični pregled (ki vključuje tudi analizo dejavnikov tveganja za aterosklerozo in oceno prehranjenosti), laboratorijske preiskave krvi in druge preiskave. Ključnega pomena sta ultrazvoka srca in ožilja (vratne arterije, arterije okončin), ki omogočata natančno diagnostiko prisotnosti aterosklerotičnih sprememb. Poleg tega opravijo tudi obremenitveno testiranje, kjer med fizičnim naporom ocenjujejo zmogljivost srčno-žilnega sistema in izključujejo morebitne bolezenske spremembe na koronarnih žilah srca, ki lahko nezdravljene vodijo v srčni infarkt.
Ocenjujemo, da bodo zgodnja diagnostika in redni kontrolni pregledi v prihodnje bolj vključeni v zgodnje odkrivanje in zdravljenje ateroskleroze.
Piše Mojca Lunder, dr. med., s sodelavci