Atrijska fibrilacija ali preddvorno migetanje je najpogostejša motnja srčnega ritma pri odraslih. Ima jo odstotek prebivalstva, okoli 20.000 Slovencev. Po 65. letu se njena pogostnost strmo dviga in po 80. letu jo ima več kot desetina. Strokovnjake skrbi njeno hitro naraščanje, vse večje število ljudi, ki jih privede v bolnišnice, ter povečano tveganje za možgansko kap, ki ga ta motnja povzroča. Kljub temu je prepoznavanje in razumevanje bolezni med javnostjo, strokovno in nestrokovno, pomanjkljivo, meni prof. dr. Igor Zupan, dr. med.
Kaj je atrijska fibrilacija?
Kot je pojasnil na novinarski konferenci, gre za hitro in povsem neurejeno krčenje preddvorov (atrijev) ali zgornjih srčnih votlin, tudi do 800-krat v minuti. Zato električni impulzi dobesedno bombardirajo sinusni vozel, ki jih sicer prepušča le del in jih ne zmore zadostno prefiltrirati, tako da je tudi prekatni utrip še vedno prehiter in nereden.
Ker se kri iz preddvorov ne prečrpa v celoti in se lahko srce celo tako hitro giblje, da pravzaprav stoji (se le trese), kri zastaja in se strjuje, strdki pa se lahko odtrgajo in po žilah potujejo po telesu in povzročajo različne težave. Če potuje v možgane in se zagozdi v možganski žili, povzročijo možgansko kap, zamašijo lahko periferne arterije in v pljučih povzročijo pljučno embolijo. Možnost možganske kapi je pri osebah z atrijsko fibrilacijo petkrat pogostejša.
Enkrat ali večkrat
V veliki meri je atrijska fibrilacija bolezen starejših ljudi, pogosto sledi različnim srčnim obolenjem. A nič nenavadnega ni, če kratkotrajna atrijska fibrilacija nastane tudi pri mlajših osebah, »po kakšnem živahnejšem vikendu,« je povedal prof. dr. Zupan. Do nje namreč lahko pride tudi samo enkrat in nikoli več, pojasnjuje strokovnjak. Sprožijo jo na primer lahko alkohol, tobak ali droge.
Motnja je lahko občasna in znotraj tedna dni sama preneha (paroksizmalna), lahko vztraja (perzistentna) in jo je treba prekiniti električno ali z zdravili. Če se ponavlja več kot leto dni, pa govorimo o trajni motnji, saj je srce (miokardij) že spremenjeno. Tudi zato je pomembno njeno zgodnje odkrivanje.
Zdravljenje je zapleteno in je odvisno od srčne motnje. Zajema lahko zdravila, ki srčno frekvenco zadržujejo pod 100 utripi na minuto, zdravila, ki pripomorejo k normalizaciji srčnega ritma ali zdravila za preprečevanje možganske kapi (za redčenje krvi).
Srce se poškoduje
Veliko bolnikov atrijsko fibrilacijo dobro prenaša. Nekateri se je sploh ne zavedajo. Začuti jo le 30 do 40 odstotkov ljudi. Lahko se kaže z zadihanostjo in težjim premagovanje naporov. Kakovost bolnikovega življenja včasih močno pade, saj je utrip moteč in včasih tudi nevzdržen.
Kadar večjih težav še nimamo, pa je ena od možnosti zgodnjega prepoznavanja atrijske fibrilacije redno merjenje srčnega utripa na zapestju ali na vratni arteriji. Hkrati je dobro, če znamo z udarjanjem prstov po površini utrip ponazoriti, saj tako lažje ugotovimo njegovo nerednost.
Strokovnjaki redno merjenje priporočajo še posebno osebam, starejšim od 65 let, in sicer ob različnih delih dneva, posebej ob morebitnem slabem počutju, saj je lahko motnja prisotna le določen del dneva. Priporočajo, da srčni utrip spremljamo več dni zapored, da dobimo natančnejše podatke. Pred meritvijo mirujemo približno 15 min.
Normalen srčni utrip v mirovanju je 60 do 100 impulzov v minuti, vse, kar od njega odstopa, pa si zasluži pozornost zdravnika, tudi morebitno nihanje in nerednost.
Preprečimo možgansko kap
V Sloveniji možgansko kap doživi okoli 4200 ljudi na leto, umre jih okoli 2100. Pri osebah z atrijsko fibrilacijo je možganska kap petkrat pogostejša, zato prejemajo zdravila za redčenje krvi in preprečevanje krvnih strdkov. Kapi, ki so povezane z atrijsko fibrilacijo, so tudi bolj resne, povzročajo večjo invalidnost in imajo hujše posledice kot pri bolnikih brez atrijske fibrilacije. Ker naj bi število ljudi z atrijsko fibrilacijo naraslo za 2,5-krat, naj bi se tudi breme z njo povezane možganske kapi v naslednjih letih povečalo.
Dejavniki tveganja za atrijsko fibrilacijo
- povečan krvni tlak
- zadebeljena srčna mišica
- srčno popuščanje
- okvare srčnih zaklopk
- starost
- sladkorna bolezen (povišan krvni sladkor)
Izmerimo srčni utrip
Kazalec in sredinec nežno položimo na notranjo stran zapestja in počakamo, da začutimo utrip. S pomočjo ure 10 sekund štejemo število utripov. To število pomnožimo s šest in dobimo število utripov na minuto.