Domov / Zdravje / Bolečina v prsih – odločilne so lahko sekunde

Bolečina v prsih – odločilne so lahko sekunde

Bolečina v prsih je simptom, ki se pojavlja v vseh starostnih obdobjih. Vzrok zanjo je lahko dogajanje v vseh delih prsnega koša, z izjemo pljučnega tkiva, ki ne boli. Čeprav včasih ni nevarna, pa jo moramo, če se pojavi nenadno in je ne poznamo, vzeti nadvse resno, saj lahko pomeni tudi življenje ogrožajoče srčno-žilno obolenje. V tem primeru je hitro ukrepanje nujno.

Bolečina v prsih je pogost simptom, ki pripelje obolelega do osebnega ali urgentnega zdravnika. Povzroči jo lahko bolezensko dogajanje v različnih organih in delih prsnega koša ali pa seva celo iz zgornjega dela trebuha (abdomna) v prsno votlino. »Ločiti moramo, ali gre za neko življenjsko ogrožajoče stanje ali je bolečina v prsih takšne narave, da lahko bolezen ugotavljamo in zdravimo po neurgentni poti in se torej napotimo do osebnega zdravnika,« pojasni Sonja Ukmar, dr. med., specialistka splošne medicine iz zasebne Ordinacije družinske medicine v Ljubljani.

Čas oskrbe pri bolečini v prsih je zelo pomemben za preživetje pri srčno-žilnih obolenjih. Takšen bolnik sodi nemudoma v dobro opremljeno ambulanto za nujno medicinsko pomoč.

Bolečina v prsih

Kdaj je nujno?

Bolečino v prsih razdelimo na akutno in kronično. »Akutna je tista, ki se pojavi nenadoma in traja kratek čas. Če presodimo, da tovrstna akutna bolečina ogroža naše življenje, moramo ukrepati zelo hitro. Torej, vsaka akutna bolečina, ki nam je nepoznana in je nastala na novo, zahteva čimprejšnjo zdravniško pomoč,« poudarja sogovornica.

Kot razlaga, se kronična bolečina pojavlja pogosteje, jo že poznamo in traja različno dolgo. Vzrok te bolečine je najpogosteje draženje živčevja oziroma medrebrnih živcev ali neko kostno-mišično obolenje. Pri kronični in ponavljajoči se bolečini, ki jo torej že poznamo, ampak je močnejša, kot je bila navadno, se odpravimo do osebnega zdravnika, še svetuje. V takšnem primeru navadno ni treba na oddelek za nujno medicinsko pomoč.

Ko na prsih leži ‘kamen’

Bolečina v prsih zaradi srčno-žilnih obolenj najpogosteje zahteva takojšen obisk Oddelka za nujno medicinsko pomoč oziroma nujno obravnavo.

Srčni infarkt je najresnejše stanje med srčno-žilnimi vzroki bolečine v prsih. Do srčnega infarkta pride zaradi prekinitve ali zmanjšanja krvnega pretoka skozi srčno mišico (miokarda). V prizadetem srčnem tkivu pride do pomanjkanja kisika, zato lahko odmre. Gre torej za nujno stanje, ki zahteva takojšnjo napotitev v najbližjo urgentno ambulanto. Za preživetje prizadete osebe je pomembna vsaka sekunda, minuta.
Oseba je ob napadu videti prizadeta, bleda in se poti. Bolečina se nahaja za prsnico in se širi v vrat, levo ramo, lahko tudi v levo roko. Je močna in topa. Ne mine, ampak se stopnjuje. Bolečina je neodvisna od položaja telesa. Vztraja, ne glede na to, ali ležimo ali sedimo. »Občutek imamo, kot da nam na prsih leži težek kamen,« nadalje pojasni Ukmarjeva. Okoli 90 odstotkov obolelih, ki pravočasno prejme zdravniško pomoč in preživi prvih nekaj dni po napadu, navadno tudi dobro okreva.

Angina pektoris je naslednji povzročitelj bolečine v prsih. O njej govorimo, kadar srčna mišica ne dobiva dovolj kisika. Navadno je povezana s telesnim naporom, večjim psihičnim stresom, zunanjo temperaturo (kot hladni zrak), lahko pa tudi z obilnim obrokom. Vse to namreč poveča potrebo srca po kisiku, a ga zaradi nepravilnosti ali bolezni v ožilju ne more dobiti.
Včasih se lahko bolečina v prsih širi v levo ramo ali roko, vrat, hrbet med lopatici, spodnjo čeljust, lahko tudi v desno roko. Največkrat gre za prehodno ali kratkotrajno (manj kot 30 minut), a ponavljajočo se bolečino. Oseba z diagnozo angine pektoris ima navadno pri sebi enega od nitroglicerinskih pripravkov (razpršilo ali tablete), pojasnjuje zdravnica. »Ob napadu si zdravilo vbrizga pod jezik (oziroma si tableto položi pod jezik). Bolečina po enem do dveh vpihih (po tableti) navadno mine oziroma se ublaži. V nasprotnem primeru je nujno takojšnje internistično ukrepanje,« še poudari sogovornica.

Razpoka aorte: raztrganina ali razpoka (disekcija) glavne prsne žile odvodnice (aorte) je naslednji med srčno-žilnimi vzroki bolečine v prsih. Gre za nujno bolezensko stanje, ki nastopi zaradi pretrganja notranje stene žile odvodnice. Pri tem kri steče skozi raztrganino in oblikuje nov kanal v tej žili. Nenadoma nastopi močna bolečina v prsih. Življenje obolelega je ogroženo, zato je treba nemudoma poiskati zdravniško pomoč. Odločujoče so minute, saj lahko smrt nastopi že po nekaj urah.

Vnetje osrčnika (perikarda), ki obdaja srce, je najpogostejše stanje po neki virusni okužbi. Bolečina v prsih je zbadajoča in se začne postopoma. Širi se lahko v levo ramo in tudi po levi roki. Lahko traja več dni. Okrepi se ob spremembi položaja telesa ali pri kašljanju. Obvezno je čimprejšnje zdravniško zdravljenje.
Pljučna embolija je tudi nujno stanje, ki zahteva takojšnjo zdravniško pomoč. Nastane zaradi zamašitve pljučne arterije. Če se zamaši glava arterija, so simptomi podobni kot pri angini pektoris. Pri periferni zamašitvi pa je bolečina zbadajoča, na obrobju prsnega koša in se okrepi pri globokem vdihu in kašljanju.

Dihanje, ki boli

Naslednji povzročitelji bolečine v prsih so dihala. Ker velik del dihal ni oživčen, določena obolenja na njih ne bolijo. Do bolečine v prsih pa pride pri bolezenskem procesu, bodisi na notranji strani prsne stene bodisi na obrobju pljuč. S strani dihal lahko bolečino v prsih povzročijo naslednji vzroki.

  • Draženje ali vnetje zgornjih dihal – od žrela skozi sapnico (trahejo). V tem primeru gre za pekoč boleč občutek v prsih.
  • Pljučnica oziroma pljučna okužba, pri kateri je bolečina v prsih eden glavnih simptomov. Ob tem oboleli še kašlja, težko diha, lahko ga mrazi in ima povišano telesno temperaturo.
  • Pljučni rak, če prizadene obrobje pljuč. »Če je pljučni rak na sredini pljučnega krila, potem ta bolečine ne povzroča, saj so pljuča neoživčena,« razloži zdravnica.

Tudi od bruhanja

Bolečina v prsih lahko nastane zaradi obolenj zgornjih prebavil.

  • Da jih boli za prsnico, tožijo želodčni bolniki s hiatusno kilo (hernijo). Ta bolečina je močnejša ponoči in med ležanjem.
  • Refluks ali vračanje ali zatekanje želodčne vsebine v požiralnik. Glavni simptom je pekoča bolečina za prsnico, zgaga, ki se lahko širi v vrat, žrelo, tudi v usta. Bolečina je lahko tako močna, da draži in vname sluznico požiralnika. Pridružena simptoma sta še kašljanje in spahovanje.
  • Tudi bolezni žolčnika in trebušne slinavke (pankreasa) ter želodčna razjeda povzročajo bolečino, ki se širi v prsni koš in pod desno lopatico.
  • Raztrganine požiralnika, ki lahko nastanejo pri trdovratnem bruhanju.

Okvare in padci

Naslednji v vrsti povzročiteljev obravnavanega simptoma so kostno-mišična obolenja.

  • Okvare ali bolezni hrbtenice dražijo medrebrne živce, kar povzroča bolečino v prsih, ki je stiskajoča, vezana na gib, lahko tudi na globok vdih.
  • Poškodbe prsnega koša, v glavnem reber. Slednje je po besedah splošne zdravnice Sonje Ukmar, dr. med., vedno povezano z nekim zunanjim dogodkom, kot sta udarec ali padec.

Med drugimi vzroki bolečine v prsih omeni še pasovec ali herpes zoster. To obolenje se kaže z bolečim kožnim mehurčastim izpuščajem, ki boli še zelo dolgo zatem, ko se posuši. Tudi bolezni dojk in tumorji prsne stene, ki se vraščajo v steno prsnega koša ali v medrebrni živec, lahko povzročajo bolečino v prsih.
Omenjena obolenja, ki jih spremlja simptom bolečina v prsih, se približno enako pogosto pojavljajo v vseh starostnih obdobjih. Izjema so srčno-žilne bolezni (če ne gre za prirojene napake), ki so pogostejše v poznih srednjih letih. Med mlajšimi je pogostejša bolečina v prsih zaradi poškodb in pljučnih obolenj. V splošnem pa so bolj ogroženi starejši.

Od tu in tam

Bolečina v prsih lahko nastane zaradi številnih obolenj. Kot pojasnjuje Sonja Ukmar, dr. med., jih lahko razvrstimo v naslednje sklope:

  1. Srčno-žilna obolenja: bolezni koronarnih arterij, aorte ali osrčnika,
  2. Obolenja dihal: vnetje porebrne mrene, sapnice, pljučnica, tumorji,
  3. Obolenja zgornjih prebavil: refluks, vnetje požiralnika, razjeda želodca ali dvanajstnika, bolezni žolčnika in trebušne slinavke,
  4. Kostno-mišična obolenja: poškodbe reber, okvara medvretenčne ploščice, bolečine medrebrnih mišic,
  5. Drugi vzroki: herpes zoster, bolezni dojk, tumorji stene prsnega koša …

Kako jih preprečiti?

»Pri srčno-žilnih obolenjih je preventiva zelo pomembna. Dobro je, da se odločamo za preventivne preglede, s katerimi ta obolenja tudi odkrivamo.« Glavni vzrok za srčno-žilna obolenja so čezmerna telesna teža, zvišan krvni sladkor, zvišana raven holesterola v krvi, zvišan krvni tlak, kajenje in neredna telesna dejavnost. »Torej, poskrbimo za zdravo življenje v tem smislu, da ne kadimo, smo redno telesno dejavni, se zdravo prehranjujemo, imamo čim bolj normalno telesno težo in si vsakih nekaj let pregledamo sladkor in holesterol,« priporoča Sonja Ukmar, dr. med.
Obolenja dihal spet lahko dokaj učinkovito preprečujemo z izogibanjem kajenja in uživanja alkoholnih pijač. Vzrok za refluksna obolenja so pogosto nezdrav in neustrezni način življenja – uživanje nezdrave in začinjene hrane in žganih alkoholnih pijač. Še enkrat, izogibajmo se tem dejavnikom, ki lahko obolenje sprožijo ali poslabšajo. »Poleg tega upoštevajmo še določena navodila: redno jemljimo zdravila, dve uri po obroku se ne uležimo, ne prenajedajmo se in ne sklanjajmo po obilnih obrokih.«

Zvonka Jug

O avtorju zdravje.si