Domov / Bolezni in simptomi / Bolečine v sklepih in vzroki zanje

Bolečine v sklepih in vzroki zanje

Bolečina v sklepih enkrat v življenju skoraj gotovo doleti vsakega, nam je povedala prim. Mojca Kos Golja, dr. med. Čeprav vsaka taka bolečina še ne pomeni revmatične bolezni, te sodijo med njene najpogostejše vzroke. Takrat je pomembno, da sklepno vnetje ustrezno zdravimo, sicer lahko privede do večjih nepravilnosti sklepov, ki obolelo osebo ovirajo na številnih področjih vsakdanjega življenja.

Zakaj bolečina v sklepih?

Mišično-skeletni sistem je lahko poškodovan ali obolel zaradi različnih vzrokov. Pogosto so okvarjeni ali oboleli sklepi. Kadar se poleg bolečine v sklepu pojavijo še oteklina, rdečina in pozneje še slabša gibljivost, govorimo o vnetju sklepa (artritisu), ki lahko zajame enega ali več sklepov. Če gre za vnetje, so po določenem trajanju mogoče hujše okvare in nepravilnosti (deformacije) sklepov. To se najpogosteje zgodi pri vnetnih revmatičnih boleznih, zato te lahko z oteženo gibljivostjo in bolečinami občutno poslabšajo kakovost življenja.

Kadar je sklepna bolečina prehodna in ne povzroča trajnih sprememb, raje govorimo o revmatičnih težavah. Vsaka bolečina v sklepu namreč še ne pomeni neke določene revmatične bolezni.
»Bolečine v sklepih so pogostejše pri starejših, ko se zaradi staranja pojavljajo spremembe na sklepih, hrbtenici in drugih delih gibal. A če so bolečine v sklepih posledica neke revmatične bolezni, lahko prizadenejo vse starostne skupine, od dojenčka do starostnikov,« poudari prim. Mojca Kos Golja, dr. med., upokojena internistka revmatologinja, ki je bila nekaj več kot osemintrideset let zaposlena v Bolnišnici dr. Petra Držaja v Ljubljani.

Artritis

Pri večini revmatskih težav in obolenj je nujno potrebna ustrezna telesna dejavnost. Koristna je zlasti hoja, vsaj pol ure dnevno, priporočljivo pa je tudi ustrezno razgibavanje sklepov.

Pretežko breme

Bolečino v sklepih lahko po njeni besedah razdelimo v več skupin. Predvsem je pomembno, da so nekatere prehodne in druge kronične.

Prehodne bolečine lahko minejo, če odpravimo povzročitelja. Torej ne puščajo posledic. Sem spadajo obrabe in poškodbe sklepov pri obremenitvah in pretirani telesni dejavnosti. »Ljudje pri delu pogosto pretiravajo. Lahko so tudi nepravilno in preveč obremenjeni, kar velja za številne fizične delavce (če se na primer nenehno sklanjajo ali nosijo težke predmete),« pojasnjuje strokovnjakinja. Do preobremenitve in obrabe sklepnega hrustanca privede tudi pretiravanje pri športni dejavnosti.

Sogovornica pojasnjuje, da so pri vsem tem najbolj na udaru veliki nosilni sklepi, h katerim sodijo kolki in kolena. Včasih so preobremenjena še stopala. Seveda pa trpi tudi hrbtenica. Bolečino v ramah pa največkrat povzročijo razne, tudi športne poškodbe, kot so padci, udarci in podobno.

Morda smo sami vir težav

Razbolelost sklepov poskušamo najprej odpraviti z odstranitvijo vzroka težav. Pri delovni preobremenjenosti je na primer rešitev premestitev na drugo delovno mesto oziroma izboljšanje pogojev na delovnem mestu. Če je vir težav športna dejavnost, postanemo pri njej zmernejši ali jo opustimo. Če nas pestijo sklepne bolečine zaradi čezmerne telesne teže, je pomembno, da shujšamo.

»Veliko je odvisno od vsakega posameznika, da ugotovi, od kod izvirajo bolečine, in da odpravi izvor težav. Spomnim se, da je prišla v ambulanto bolnica z bolečinami v kolenih in z izrazito preveliko telesno težo. Ko sem ji svetovala, da je prvi učinkoviti ukrep predvsem zmanjšanje telesne teže, se je močno začudila. Bilo je očitno, da je bila nad nasvetom razočarana. Ni se zavedala, da je predvsem sama tista, ki lahko zmanjša svoje težave.« Revmatologinja Mojca Kos-Golja, dr. med., poudarja, da so pri tovrstnih bolečinah navodila in ukrepi pogosto zelo enostavni in učinkoviti. Vendar se prizadetim to morda zdi preveč enostavno, saj pričakujejo, da bodo dobili vsaj kakšna zdravila. »Danes vemo, da je treba biti pri jemanju zdravil previden, še posebej kadar si lahko pomagamo z drugimi ukrepi in se tako izognemo morebitno škodljivim zdravilom.«

Pri starostnikih so bolečine v sklepih zaradi staranja gibal pogoste, zato je še posebej dobro, da se zadosti gibajo. »Priporočljiva je vsakodnevna vsaj polurna hoja in skrb za krepitev mišic. Če so stegenske mišice oslabele, so težave v kolenih izrazitejše. Hojo lahko izvaja kdorkoli, kjerkoli in nič ne stane. Če bi se tega ljudje bolj zavedali, bi bilo bistveno manj skeletnih in sklepnih težav.« Revmatologinja svetuje, da naj pri hujših bolečinah vendarle vzamemo protibolečinsko zdravilo (kot je paracetomol). Kadar so težave izrazitejše in dolgotrajne, obiščimo osebnega zdravnika. Navadno ni potrebna napotitev k specialistu.

Več kot 100 vrst revme

Bolečine v sklepih so redne spremljevalke revmatičnih obolenj. Bolečina oziroma vnetna prizadetost sklepov je navadno kronična in je odvisna od vrste revmatičnega obolenja. Teh poznamo več kot sto, pove revmatologinja. Potekajo lahko v blažji ali hujši obliki in povzročajo različno močne bolečine in spremembe sklepov – odvisno od stopnje razvoja ali napredovanja bolezni in s tem povezano prizadetostjo telesa.

Revmatična obolenja so kronična, trajajo vse življenje in praviloma niso ozdravljiva. Med simptomi, ki jih pogosto spremljajo, so otekline, pordelost sklepov in jutranja okorelost. Če bolezen napreduje, se pojavijo še nepravilnosti (deformacije) in slabša gibljivost sklepov. S pravočasnim in ustreznim zdravljenjem ter skupaj z določenimi drugimi ukrepi (na primer z ustreznim razgibavanjem) se obolenja umirijo. Še pomembneje je, da se s tem ustavi njihovo napredovanje.

Revmatična obolenja ne izbirajo po starostnih skupinah. Zbolevajo lahko vsi, tako najmlajši kot tudi starejši. Vzroka za njihov nastanek ne poznamo. »Vemo, da je pomembna dedna nagnjenost. Prav tako na pojav obolenja vpliva več različnih zunanjih dejavnikov, ki jih še ne poznamo dobro. Nekateri sumijo, da ga lahko sprožijo okužbe (predvsem virusne). Drugi navajajo kot vzročni dejavnik pojavljanje stresa in podobno.«

Bolečine v sklepih oboleli občutijo različno, odvisno od vrste revmatskega obolenja. Velikokrat so trgajoče, zdi se, da »trga v kosteh«. Verjetno nam bodo nekateri revmatiki znali povedati, da se jim ob poslabšanju vremena bolečina v sklepih poveča.

Bolečine v sklepih

Najpogostejši in najdražji

Revmatoidni artritis je po besedah sogovornice ena najpogostejših in najdražjih revmatičnih bolezni. Prizadene približno odstotek svetovnega prebivalstva, tako da naj bi bilo v Sloveniji obolelih približno 20 tisoč. Najpogostejši je v srednjem življenjskem obdobju (med 30. in 50. letom). Pri ženskah se pojavlja trikrat pogosteje kot pri moških. Razvije se lahko v različne stopnje invalidnosti.

Pri revmatoidnem artritisu gre za nepravilnosti v delovanju imunskega sistema oziroma avtoimunsko revmatično obolenje. Okvarjeni imunski sistem napada lastna tkiva, sklepe in lahko tudi druge organe. »Začne se z bolečinami in oteklinami malih sklepov prstov rok in zapestij. Značilna je simetrična prizadetost, to se pravi na levi in desni strani. Nato se lahko vnetje širi še na druge sklepe, največkrat na stopala, in sicer na osnovne sklepe prstov stopal. Če bolezen napreduje, se razširi še na velike sklepe, kot so gležnji, kolena, komolci in rame.«

Med glavne značilnosti obolenja sodi več kot uro trajajoča jutranja okorelost. Zjutraj so bolečine v sklepih izrazitejše. Drugi simptomi so lahko na primer še slabo počutje, utrujenost, neješčnost, hujšanje, redkeje nekoliko zvišana telesna temperatura. Pride lahko do nepravilnosti obolelih sklepov. Prsti na rokah se denimo upognejo v smeri mezinca (kar imenujemo ulnarna deviacija) ali pa spominjajo na labodji vrat.

Z vsemi topovi

Pri revmatoidnem artritisu je zelo pomembno, da čim prej začnemo z zdravljenjem. »Včasih smo z zdravljenjem začeli postopoma, a zdaj že na začetku, takoj ko postavimo diagnozo, zdravimo ‘z vsemi topovi’. To zaustavi napredovanje bolezni in preprečuje nastanek nepovratnih sklepnih sprememb. Zavedati pa se moramo, da imajo zdravila lahko neželene učinke, zato jih je treba uporabljati z veliko previdnostjo in zdravljenje skrbno spremljati.«

Najnovejša zdravila za zdravljenje revmatoidnega artritisa in še nekaterih drugih vnetnih revmatičnih bolezni so biološka. Ta zavirajo delovanje beljakovin, ki igrajo veliko vlogo pri avtoimunskem dogajanju. Uspešna so pri številnih bolnikih. »Vendar biološka zdravila dajemo tedaj, ko druga uveljavljena zdravila odpovedo,« še pojasni Mojca Kos Golja, dr. med.

Bolečine in napredovanje bolezni, ki lahko vodijo v nepopravljive poškodbe sklepov, slabšo gibljivost in s tem tudi slabšo zmogljivost, poleg zdravil zmanjšujejo ustrezno razgibavanje sklepov, telesna vadba, protibolečinski fizikalni ukrepi, hidroterapija (plavanje, vadba v topli vodi), rekreativne dejavnosti (tek na smučeh, hoja) in podobno.

Starostna »revma«

Degenerativni revmatizem (osteoartroza) je zelo pogosto kronično obolenje, ki nastane predvsem zaradi odmiranja in obrabe sklepnega hrustanca. Praviloma prizadene starejše osebe. »Degenerativne spremembe sklepov in hrbtenice se pojavljajo pri štiridesetih odstotkih oseb po petinšestdesetem letu in pri skoraj vseh po petinsedemdesetem letu starosti.«

Spremembe se začnejo na sklepnem hrustancu, ki počasi propada, razlaga strokovnjakinja. »Sklep oziroma telo pa potem poskuša to škodo popraviti. Tvorijo se kostni izrastki (pretirana tvorba nove kosti), sklep otrdi, se nekoliko zadebeli, zmanjša se gibljivost … Spremembe so boleče. Zaradi odluščenih hrustančnih delcev in tvorbe posrednikov vnetja pride do draženja notranje sklepne ovojnice in nastane blago izraženo vnetje.«

Bolečina v sklepih se običajno pojavi ali okrepi po obremenitvah, medtem ko se ob mirovanju navadno umiri. Jutranja okorelost je bistveno krajša kot pri vnetnem revmatizmu, traja največ pol ure. Revmatologinja poudarja, da težave bistveno poslabša debelost, ki je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za napredovanje sprememb.

Če je sklep pri vnetnem in degenerativnem revmatizmu zelo okvarjen in zdravila ne pomagajo več, je potrebna operacija. Ortopedi okvarjeni sklep zamenjajo z umetnim. »A operacija je res zadnji izhod. Poseg je običajno uspešen in zelo izboljša kakovost bolnikovega življenja.«

Teniški komolec

Pri zunajsklepnem revmatizmu so prizadete kite, kitne ovojnice, nasadišča kit in sluzne vrečke. Tudi ta obolenja so dokaj pogosta. A čeprav so zunajsklepna, se ob njih pojavlja tudi bolečina v sklepu. Kot razloži sogovornica, navkljub pri prizadetosti delov zunaj sklepa oboleli pogosto bolečino projicira v sklep.

Navaja primer: če pri igranju tenisa preobremenimo komolec, se pojavi bolečina v predelu nasadišča kite ob komolcu, bolnik pa praviloma toži o bolečini v komolcu. Govorimo o tako imenovanem teniškem komolcu, čeprav bolečina ne izhaja iz sklepov, ampak iz obsklepnih tkiv.

Kristali v sklepih

Bolečina v sklepih, ki jo vedno spremlja akutna oteklina, je lahko posledica s kristali povzročenega sklepnega vnetja (artritisa). To je značilno za dve bolezni, putiko (protin) in psevdoprotin. Nastaneta zaradi odlaganja kristalov v sklepih. Razlika med njima je v vrsti kristalov.

Putika nastane zaradi odlaganja kristalov sečne kisline (uratni kristali) v sklep. Povzroči jo lahko prevelika količina sečne kisline v telesu. »Največkrat gre za hudo vnetje osnovnega sklepa palca na nogi. To je po navadi prvi napad. Če putike ne zdravimo, se lahko razširi še na druge sklepe.« Revmatologinja Mojca Kos-Golja, dr. med., še razloži, da je putika bolezen, ki se jo da dobro nadzorovati, in sicer z zdravili, ki povečajo izločanje sečne kisline iz krvi in po potrebi tudi z dietno prehrano.

Psevdoprotin nastane zaradi odlaganja kristalov kalcijevega pirofosfata v sklepe. Vzrok ni natančno poznan. Značilnejša je za starejše. Dolgotrajnejše obolenje povzroča nepravilnosti (deformacije) sklepov.

Ko trpi vse telo

Nadalje bolečino v sklepih povzročijo tudi sistemske vezivnotkivne bolezni, ki pa so redkejše. Pri njih so pogosto prizadeti notranji organi: ledvice, pljuča, osrednje in obrobno živčevje, srce, oči in tudi razna tkiva, kot so koža, mišice ali sluznice. Včasih lahko te bolezni ogrožajo življenje, saj povzročijo odpovedi organov.

»Poudariti je treba, da se je danes, ko je ugotavljanje teh bolezni zgodnejše, kakovost življenja in življenjska doba teh bolnikov bistveno izboljšala in podaljšala. Zato je smrtnost veliko manjša, kot je bila pred petnajstimi leti ali več.« Ena najpogostejših sistemskih vezivnotkivnih bolezni je sistemski eritematozni lupus. Pri blagi obliki se pojavlja samo vnetje sklepov in spremembe na koži in sluznicah, pri težji obliki pa lahko pride še do prizadetosti nekaterih organov, kot so ledvice, pljuča, srce, možgani in živci.

Spremljajoč simptom

Simptom bolečine v sklepih spremlja še nekatera druga, nerevmatološka obolenja. Sogovornica navede primer: »Zlatenico pogosto spremljajo bolečine v sklepih, in to navadno še preden se v popolnosti razvije vnetje jetrnega tkiva.«

Tako se včasih bolečina v sklepih pojavlja pri sladkorni bolezni, pri nekaterih endokrinoloških obolenjih (najpogosteje pri boleznih ščitnice), pri nevroloških in jetrnih obolenjih ter pri novotvorbah.

»Poučen je primer iz prakse, ko so v revmatološko ambulanto napotili bolnico z oteklimi in bolečimi zapestji. Pri pregledu dojk so ji zatipali zatrdlino v desni dojki, pozneje pa ugotovili rakav tumor v tej dojki. Sklepno vnetje (artritis) je bilo nedvomno povezano z novotvorbo, kar imenujemo paraneoplastični artritis,« še opozori Mojca Kos-Golja, dr. med.

Revma

Od prehlada do tumorja

Simptom bolečine v sklepih ima zelo različne povzročitelje. Med njimi so:

  • revmatična obolenja
  • pretirane športne dejavnosti, preobremenjenost in nepravilen položaja pri delu, večji telesni napor, manjše poškodbe
  • pomanjkanje telesnega gibanja in prevelika telesna teža
  • virusne okužbe (»Oboleli reče, da ga vse boli: mišice, sklepi. Gre za simptomatiko, ki traja določen čas, potem pa se lahko popolnoma umiri.«)
  • druga obolenja: endokrinološka (na primer bolezni ščitnice), jetrna, nevrološka in novotvorbe (tumorji).

Najpogostejših pet

Revmatologinja Mojca Kos-Golja, dr. med., navaja naslednjih pet najpogostejših oblik revmatičnih obolenj:

  1. vnetni revmatizem – najpogostejši predstavnik je revmatoidni artritis. V to skupino sodijo še spondiloartritisi, artritis ob luskavici, artritisi po določenih okužbah.
  2. degenerativni revmatizem – osteoartroza sklepov in hrbtenice
  3. zunajsklepni revmatizem – gre za prizadetost kit, vezi, sluznih vrečk
  4. s kristali povzročena sklepna vnetja – putika (protin), psevdoprotin
  5. sistemske vezivnotkivne bolezni – sistemski lupus eritematozus, sistemski idiopatski vaskulitisi …

Hrustanec se obrabi

Kosti med sabo povezuje sklep. Obdaja ga raztegljiva sklepna ovojnica. Njena notranja plast se imenuje sinovija. Znotraj sklepa je različna količina sklepne tekočine (na primer v kolenu – pet mililitrov). Na koncu kosti je hrustanec, ki zmanjšuje oziroma blaži obremenitve. Podobno vlogo ima tudi sinovijska tekočina. Če se sklepni hrustanec obrabi ali poškoduje oziroma stanjša, se kosti drgneta druga ob drugo. Te spremembe povzročajo bolečino. Pogosteje so prizadeti nosilni sklepi oziroma tisti, ki jih veliko uporabljamo in bremenimo.
Na odmiranje oziroma obrabo sklepnega hrustanca vplivajo različni dejavniki:

  • dedna nagnjenost
  • staranje
  • poškodbe
  • anatomske nepravilnosti
  • prevelika obremenitev sklepa in hrbtenice (poklici, športniki, osebe s čezmerno težo)
  • vnetne revmatične bolezni.

Zvonka Jug

O avtorju zdravje.si