Pripravki iz navadne breze odstranjujejo odvečno vodo iz telesa in umirjajo vnetja, zato so dobrodošla pomoč pri težavah s sečili. Ker pa je že skoraj pomlad, izpostavimo še eno pomembno nalogo, ki jo ljudsko zdravilstvo namenja brezi – uporabljajo jo kot sestavino pomladnih kur za čiščenje telesa.
Navadna breza (Betula pendula) je vitko listopadno drevo z gladkim srebrnkasto belim lubjem, ki se tu in tam lušči v skoraj papirnato tankih kosih, in dolgimi, visečimi mačicami. Drevo zraste 25 do 30 metrov visoko, ima trikotne bleščeče zelene liste z nazobčanimi robovi in krilate semenske stroke. Raste zelo razširjeno po vsej Sloveniji, od nižine do gorskega pasu. Sorodna puhasta breza (Betula pubescens) pa raste pri nas po močvirjih in šotnih barjih. Zaradi skoraj enakih učinkovin so jo sprejeli v farmakopejo ter jo lahko nabiramo in uporabljamo kot navadno brezo.
Za vse težave
O njeni zgodovinski uporabi v zdravilstvu je komaj kaj znanega. Šele v srednjem veku je sveta Hildegarda iz Bingna svetovala uporabo brezovih listnih popkov pri kožnih izpuščajih in tvorih.
V severni Evropi je breza dolgo veljala za panacejo, rastlino, ki pozdravi vsako bolezen. Z njo so odpravljali mozolje, gnojne čire, kraste, garje, razjede in prhljaj. Brezov sok in listi breze so bili tudi del zdravljenja nekaterih oblik revmatizma (na primer protina) in bolezni ledvic ter mehurja.
Danes brezov sok, ki ga dobijo spomladi z navrtanjem dreves, in hlapno olje pogosto dodajajo šamponom, losjonom in drugim pripravkom za nego las proti prhljaju.
Pomladanska kura
Uporabni deli navadne breze v zdravilne namene so njeni popki, mladi listi in lubje.
• Lepljive brezove popke nabiramo pred cvetenjem, jih hitro posušimo in hranimo v dobro zaprtih posodah, ker vsebujejo hlapno olje. Iz njih destilirajo tudi eterično olje, ki ga dodajajo številnim pripravkom za boljšo rast las.
• Lepljive mlade brezove liste nabiramo v maju, ko breza odcveti. Pomladansko kuro začnemo z listnimi popki, nato uporabljamo sveže liste. Droga ima značilen vonj in grenek okus. Posušene liste uporabljajo za čaje, praške, kapsule ali tinkture.
• Lubje, ki ga olupimo s posekanih debel, uporabljamo predvsem za prevretke.
• Nabiramo lahko tudi skorjo mladih vej in jo sušimo.
Odvaja vodo in …
Glavna učinkovina (trije odstotki) v listih breze so flavonoidi (predvsem hiperozid in rutozid). Listi in lubje vsebujejo fenolne kisline, čreslovine in vitamin C ter metilsalicilat. Največ hlapnega olja (štiri odstotke), v katerem je glavna sestavina seskviterpenski alkohol betulenol, vsebujejo popki. Tako naj bi imela breza številne učinke, ki jih lahko izkoristimo v naslednjih primerih:
• okužbe sečil: listi navadne breze, zaradi omenjene velike vsebnosti flavonoidov, učinkovito odstranjujejo odvečno vodo iz telesa in umirjajo vnetja. Poleg tega uničujejo kužne klice v sečilih in ledvicah. Zaradi teh sposobnosti jih lahko uporabljamo pri manjših okužbah sečil (sečnega mehurja in sečevoda). Pomagajo tudi pri sečnih ali ledvičnih kamnih in zmanjšujejo kopičenje vode v tkivu (edeme).
• boleči sklepi: pripravke iz navadne breze zaradi njihovega delovanja na vnetja lahko uporabljamo kot pomoč pri lajšanju revmatičnih bolečin. Za boljši učinek jim dodajamo navadni gladež (Ononis spinosa, O. vulgaris), koprivo (Urtica dioica) ali brestovolistni oslad (Filipendula ulmaria).
• ekcemi in luskavica: mazilo na osnovi navadne breze blaži kožne težave.
• razstrupljanje: ker naj bi navadna breza uravnala tudi celično presnovo, je pogosto sestavina čajev za hujšanje oziroma »pomladnih kur« za »čiščenje krvi«, denimo skupaj z gladežem (Ononis spinosa, O. vulgaris), koprivo (Urtica dioica), bezgom (Sambucus nigra) in regratom (Taraxacum officinale).
Kdaj, koliko in kaj
Pri manjših vnetjih sečil, sečnih ali ledvičnih kamnih, edemih in pri revmatizmu uporabljamo poparek, kapsule ali tinkturo na osnovi navadne breze. Za lajšanje kožnih vnetij uporabljamo prevretek.
POPAREK pripravimo tako, da tri grame posušenih listov, natrganih na majhne koščke, prelijemo s skodelico vrele vode in pokrito pustimo 10 do 15 minut. Ko se čaj ohladi na 40 stopinj Celzija, dodamo sodo bikarbono (en gram na liter) in popijemo tri skodelice na dan, pred jedjo.
KAPSULE (50 mg suhega izvlečka) uživamo tako, da trikrat na dan vzamemo eno ali dve kapsuli.
TINKTURO (1 : 4 v 25-odstotnem alkoholu) jemljemo tako, da 15 kapljic nakapamo v kozarec vode in spijemo po jedi trikrat na dan.
PREVRETEK pripravimo tako, da 60 gramov posušenih listov ali 30 do 50 gramov lubja stresemo v liter vode, zavremo in kuhamo 10 minut. Kožo kopamo v prevretku dva- ali trikrat na dan.
KOPELI na osnovi breze pripravimo tako, da iz 100 gramov lubja pripravimo zavretek z enim litrom vode in ga dodamo kadni kopeli.
Zdravilni odmerki navadne breze nimajo neželenih stranskih učinkov. Pri ljudeh, ki so občutljivi na zeleno (Apium graveolens) ali pelod navadnega pelina (Arthemisia vulgaris), lahko povzročijo alergije. Pri uporabi navadne breze naj bodo previdni posamezniki, ki jih muči seneni nahod. Zaradi vsebnosti metilsalicilata ni primerna za otroke. Nosečnicam in doječim materam pripravkov na osnovi navadne breze ne priporočajo iz splošne previdnosti, ker varnost v teh okoliščinah ni potrjena. Če jih uporabljajo, morajo koristi upravičiti tveganje.