Medicinska znanost je v boju za podaljšanje življenjske dobe zelo iznajdljiva, vendar pa dolgo življenje hkrati ne pomeni vedno dobrega zdravja. Ena izmed najslabših možnosti, ki se jih najbolj boji večina ljudi, je telo, ki je podvrženo demenci. Naš spomin je namreč v veliki meri odgovoren za to, da smo ljudje, kakršni smo, zato je njegova izguba zelo zastrašujoča misel.
Pred dvema letoma so število slovenskih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo, najpogostejšo obliko demence, ocenjevali na 30 tisoč. Število pa se seveda veča. Zgodnji znak je izguba spomina; ko bolezen napreduje, se med simptomi znajdejo spremembe v vedenju, zmedenost in dezorientiranost, neutemeljeni sumi, težave pri govoru, itd. Testi razkrivajo krčenje možganov in na nekaterih predelih zmanjšano aktivnost možganskih celic.
Dejavniki tveganja
Posebnega testa za Alzheimerjevo bolezen ni, vendar obstajajo številni dejavniki, ki nas lahko potisnejo v večjo nevarnost. Del tega profila je tudi genetika, vendar povezava še vedno ni popolnoma jasna. Kot pomemben dejavnik se pojavlja zdravje srca. Možgani so močno odvisni od kisika in hranilnih snovi, ki prihajajo skozi krvni obtok, zato imajo morebitne bolezni srca in ožilja vpliv na kognitivno zdravje. Visok krvni tlak in holesterol lahko znatno povečata nevarnost Alzheimerjeve bolezni in demence. V resnici je določena oblika žilne Alzheimerjeve bolezni povezana z boleznimi srca in ožilja, saj zmanjša pretok krvi in poveča količino oblog, kar zrcali podobne smrtonosne procese, ki se odvijajo v možganih. Naravne terapije, ki zmanjšujejo arterijske in žilne obloge, so se izkazale za koristne za bolezni srca in ožilja, pa tudi Alzheimerjeve bolezni.
Drugi pomembni dejavniki tveganja vključujejo veliko sedenja, kajenje, depresijo, sladkorno bolezen in debelost. Aluminijaste obloge v možganih so prav tako potencialni krivec, zato se izogibajte vsakodnevnemu stiku s to kovino (da zmanjšate tveganje). Kot pogost dodatek živilom se znajde v številnih predelanih živilih in pecivu, kuhinjskih posodah in pripomočkih, pa tudi mnogih zdravilih, na voljo brez recepta, kot so zdravila za lajšanje zgage. Zdi se, da imajo ženske nekoliko večje zveganje za to bolezen, vendar ni jasno, ali je to zaradi fizioloških razlik, ali zato, ker ženske v povprečju živijo dlje.
Zdravljenje pri nas
Problematika demence v družbi in v družinah žal še zmeraj ostaja tabu, saj tudi na UKC Ljubljana opozarjajo, da se premnogokrat soočajo s prvimi napotitvami bolnikov v njihovo ambulanto šele v poznejših fazah bolezni. V poznejšem obdobju pa je žal tudi intenzivna terapevtska oskrba z zdravili za demenco manj uspešna. Sodobni trendi obravnave demence se v Slovenijo selijo počasi. Tako v organizacijskih in socialnih vidikih obravnave demence žal še zmeraj precej zaostajamo celo za marsikatero manj razvito državo. Vendar se lahko tudi pohvalijo, da se stanje v zadnjih 2-3 letih ugodno izboljšuje.
Na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana v okviru ambulante CKM omogočajo tudi najsodobnejše preiskave (pregled možganske tekočine na prisotnost biomarkerjev za alzheimerjevo demenco, različni tipi t.i. funkcijskega slikanja možganov), iz katerih lahko uspešno sklepajo o nadaljnjem poteku bolezni in tudi načrtujejo zdravljenje. Po drugi strani omejena finančna sredstva za delovanje in kadrovska podhranjenost v CKM žal še zmeraj zelo omejujeta splošno dostopnost naših storitev. Kljub omejitvam se želijo, po vzoru razvitih centrov v tujini, v svojem delovanju čimbolj približati celostni in multidisciplinarni obravnavi bolnikov. Kako pa si lahko pomagate sami, preberite v člankih: AKTIVIRAJTE MOŽGANE Z VADBO in DEMENCA – POMAGAJTE SI SAMI.