Gripa je naša vsakoletna spremljevalka, nekako smo navajeni, da v prehodnih mesecih včasih zbolimo. Kihamo in smrkamo, kadar pa ob tem občutimo še bolečine v mišicah in se pojavita nenadna visoka temperatura ter močan kašelj, lahko sklepamo, da smo dobili gripo. A časi »dobre stare gripe« so minili pred dvema letoma, ko so svet obkrožile novice o smrtonosni pandemski gripi, ki je zahtevala nekaj žrtev in dodobra prestrašila ljudi.
Kaj se je zgodilo s »staro« gripo, ki smo jo doživljali kot nekaj običajnega, in kam se je »skrila« tista nova, koliko je še nevarna in ali se nam obeta še kakšna, najnovejša, smo povprašali doc. dr. Majo Sočan, dr. med., z Inštituta za varovanje zdravja.
Prašičja ali pandemska gripa
Specialistka javnega zdravja (epidemiologije) in interne medicine nam je povedala, da je izraz prašičja gripa prišel iz Velike Britanije, pri nas pa so raje uporabljali izraz pandemska gripa, da ne bi prišlo do mešanja pojmov med človeškimi in živalskimi boleznimi.
Leta 2009 je zaokrožila po svetu in se tako pojavila tudi pri nas, povzročal pa jo je virus influence AH1N1, ki se je pojavil tudi naslednje leto. V drugi polovici sezone se je temu virusu pridružil še virus influence B in v manjši meri še virus influence AH3N2. Vsi trije so podtipi virusov gripe, vsak od njih pa ima še različne seve, ki se med seboj razlikujejo. Glede na to, kateri virus je trenutno večinsko prisoten, pripravljajo tudi cepiva.
Spreminjanje virusov
»V vsaki sezoni so prisotni vsi trije virusi gripe, a običajno eden prevladuje, pri nas je bil v lanski sezoni v 70 odstotkih prisoten virus influence AH1N1. Kako bo letos, še ne vemo, saj se razmerja med njimi vsako leto spreminjajo, odvisno od tega, kateri virusi so krožili prejšnje leto in na katere je postalo prebivalstvo imuno,« pravi doc. dr. Sočanova. (Ko prebolimo gripo, smo na tisti virus, ki jo je povzročil, odporni.) Kaj se je torej zgodilo s pandemsko gripo, ki nas je pred dvema letoma tako zelo strašila? »Nič se ni zgodilo z njo, še vedno je tukaj, le da se je spremenila v običajno gripo,« pravi strokovnjakinja. Pandemska gripa je bila nevarna takrat, ko se je pojavila, zdaj pa so pristojni sposobni obvladovati infekcijo, poleg tega pa je veliko ljudi tudi že imunih nanjo.
Koliko je obolelih?
»Natančnega števila ne moremo določiti, saj veliko ljudi ob pojavu gripe sploh ne obišče zdravnika. Ocenjujemo pa, da vsako leto zboli od pet do 10 odstotkov prebivalstva,« razloži doc. dr. Sočanova. Gripa sama po sebi ni zelo nevarna bolezen, lahko pa povzroči zaplete pri ljudeh, ki že trpijo za katero od kroničnih bolezni, na primer kronično obstruktivno pljučno boleznijo ali kronično srčno boleznijo. Bolj ogroženi so tudi zelo majhni otroci in ljudje, starejši od 65 let. Gripa lahko poslabša njihovo osnovno bolezen in v najslabšem primeru povzroči tudi smrt. »Ne moremo tehtno zaključevati, kakšen vpliv ima gripa na smrtnost,« pravi doc. dr. Maja Sočan, »z nekaterimi metodami lahko samo približno ocenimo njen vpliv. Vemo na primer, da se v Sloveniji vsako leto rodi 20.000 ljudi, umre pa jih povprečno 300 na teden. Če pregledamo krivulje tedenske umrljivosti, je v času sezonske greipe ta statistika precej presežena, zato lahko sklepamo, da ima gripa vpliv na umrljivost,« je razložila doc. dr. Sočanova.
Ostanimo doma
Značilni znaki gripe so: nenaden pojav visoke temperature, bolečine v mišicah, kašelj, močna utrujenost, ki nas položi v posteljo za nekaj dni. Seveda so možne tudi blažje oblike, podobne prehladu, a tudi pri teh oblikah lahko okužimo druge, zato predlaga, da takrat nekaj dni ostanemo doma.
»Priporočamo počitek in odsvetujemo fizično dejavnost, vsak pa mora poskrbeti tudi za to, da ne bo okužil drugih. To stori predvsem z rednim in temeljitim umivanjem rok, kašljanjem v rokav, ne v dlan, ter čiščenjem površin, ki se jih je dotaknil.« Od strukture površin je odvisno, koliko časa se bo virus na njih zadrževal, pa tudi od vlažnosti zraka, izpostavljenosti virusa soncu in drugih dejavnikov. Virusi lahko zunaj telesa preživijo nekaj ur, v sluzi pa tudi dlje.
O cepivih
Naša sogovornica uporabo cepiv priporoča, čeprav priznava, da je zelo težko narediti cepivo, ki bi bilo 100-odstotno učinkovito. »Zelo dobro pa znamo izdelati varno cepivo, kar pomeni, da po njem nimamo resnih neželenih učinkov,« pravi. »Razvoj in proizvodnja cepiv sta draga, saj je treba upoštevali celo vrsto varnostnih postavk.« Prepričana je, da so cepiva dobra, saj pravi, da »vse resne študije kažejo, da cepiva obvarujejo zlasti najbolj občutljive ljudi pred možnostjo, da bodo tako hudo zboleli, da bi morali v bolnišnico ali da bi bilo ogroženo njihovo življenje. Na Inštitutu za varovanje zdravja si želimo, da bi bilo cepivo proti gripi bolj učinkovito in da bi imela javnost bolj realen odnost do cepljenja, ki je v zadnjih časih predvsem zaradi medijskih neargumentiranih kampanj deloma odklonilen, a brez znanstveno dokazanih argumentov,« je še povedala sogovornica.
Možni scenariji
Pravi, da se bo nov virus gripe zagotovo ponovno pojavil, nihče pa ne ve, kdaj. »Morda ne prej kot v desetih letih, ne moremo pa vedeti, kako močan oziroma škodljiv bo,« pravi. Tudi obstoječi virusi so vsako leto malo spremenjeni, a razlogov za pretirano skrb ni. »Gotovo pa bo tudi letos veliko bolnikov z okužbami dihal, saj je podobno vsako leto,« je prepričana doc. dr. Maja Sočan.
Kako se zavarujemo pred okužbo gripe
- Ne dotikajmo se obraza
Veliko virusov pride v telo skozi oči, nos ali usta. Na teh predelih so sluznice, ki so posebej neodporne na viruse in bakterije. Če se torej brez razmisleka praskamo po nosu ali očeh, lahko kaj hitro vanje zanesemo tudi viruse z rok.
- Umivamo si roke
Uporabite dovolj mila in roke temeljito drgnite pod toplo vodo vsaj 15 sekund. Drgnjenje namreč odstranjuje bakterije, zato ne pozabite tudi na predele med prsti in za nohti.
- Pazimo na javnih straniščih
Poskušajte se dotikati čim manj površin. Ko si želite umiti roke, najprej odprite pipo, šele nato si zmočite in namilite roke. Nato najprej vzemite papirnato brisačo, si obrišite roke in z njo zaprite pipo.
- Cepljenje proti gripi
Cepljenje proti gripi je priporočljivo posebej za ljudi, starejše od petdeset let, ljudi s šibkim imunskim sistemom, tiste s kroničnimi boleznimi dihal in ljudi, zaposlene v zdravstvu.
- Redna vadba
Telo, ki je v dobri telesni pripravljenosti, se lažje bori proti boleznim. Poskušajte biti telesno dejavni vsaj trideset minut na dan in tako zmanjšati tveganje za različne okužbe. Če boste kljub temu zboleli, boste hitreje premagali bolezen, če boste pred tem redno telovadili.