Še pred dvajsetimi leti smo tarnali, da bomo Slovenci izumrli. Potem se je nataliteta nekoliko popravila, lanski podatki pa kažejo, da je bilo za vendarle manj rojstev kot v letu 2015. V letu 2016 je bilo v slovenskih porodnišnicah po še neuradnih podatkih 19.798 porodov, kar so 203 porodi ali 1 % manj kot v letu 2015.
Končno število rojenih otrok še ni znano, glede na izkušnje iz prejšnjih let pa vemo, da so dobri trije odstotki otrok rojeni po večplodni nosečnosti (dvojčki, trojčki). Tako ocenjujejo, da so mamice v Sloveniji v lanskem letu rodile nekaj več kot 20.000 novorojenčkov. Odkar spremljajo podatke, se je najmanj otrok rodilo leta 2003 in sicer le 17.160. Od takrat pa do leta 2010 je število rojenih otrok naraščalo. Od leta 2011 število rojenih otrok spet upada. Število porodov je v letu 2016 v primerjavi z letom 2015 upadlo v 8 izmed 14 porodnišnic, v ostalih so zabeležili porast števila porodov, največji na Jesenicah.
Najbolj pogost je vaginalni porod, zaradi različnih težav pa je vedno več tudi carskih
- Metode anestezij pri vaginalnem porodu vključujejo pudendalni blok, regionalno anestezijo in splošno anestezijo, ki je načelno ne uporabljajo. Pri pudendalnem bloku injicirajo anestetik skozi steno nožnice, pri čemer so anestezirani spodnji deli nožnice in perinej in je primerna za nezapletene porode. Najpogosteje uporabljana regionalna anestezija je epiduralna. V ovojnico hrbtenjače se vbrizga lokalni anestetik, s čimer se prepreči prenos bolečine po živcih iz maternice. Slabost te metode je predvsem nevarnost, da se zmanjša potreba po potiskanju med popadki in s tem uporaba izhodnih operacij. V zadnjem času se ob anesteziji pogosto uporablja analgetik Ultiva.
- Vaginalni porod v vodi: Gre za rojevanje v kopalni kadi z vodo, ki ima temperaturo od 36 do 37 stopinj Celzija in vsebuje tudi nekaj kuhinjske soli. Metoda je razmeroma varna in ima več prednosti pred drugimi načini poroda. Voda naj bi delovala sproščujoče in blažila popadke, tako se sprostijo mehke porodne poti, zato je potrebnih manj epiziotomij in nastane manj raztrganin. Kritiki tega načina opozarjajo na nevarnost infekcij porodnih poti in ploda ter nevarnost vsesanja vode.
- Vaginalni porod v drugačnih položajih prav tako obstaja. Položaj med porodom je za porodnico zelo pomemben, saj je med položajem, ki ji najbolje ustreza, bolj sproščena, nekateri položaji pa celo pospešujejo porod. Med popadki lahko hodi, sedi na stolu, je v polsedečem položaju, na boku ali čepi. Med iztisom pa lahko leži, čepi ali je naslonjena na kolena in roke. Pri čepenju je maternica nagnjena naprej, porodni kanal se zravna in je krajši, poveča se moč kontrakcij, sprostijo se medenične mišice, pri potiskanju pa pomaga dodaten vpliv gravitacije. Zaradi omenjenih prednosti je manj raztrganin in potrebe po uporabi porodniških klešč ali vakuuma. Za takšen način poroda so izoblikovali pručke v obliki črke U, ki pomagajo nositi del porodničine teže.