Vremenska napoved: megla, temperature, težke razmere za ohranjanje lepe in zdrave kože. Res je, ne glede na to, ali smo še mladi ali že malce starejši, naš glavni zaščitni plašč je v zimskih mesecih še posebno ranljiv. Mrzel zrak zunaj in ogrevan znotraj naših domov v naši koži lahko naredi razpoke. V razpokah pa se rade naselijo bakterije.
Naša koža ima naravno maščobno zaščitno plast, a suh zimski zrak ji ob neustrezni negi kaj lahko pride do živega. Mrzlo zimsko vreme, ki na kožo preži zunaj, in ogrevan zrak v notranjih prostorih, predvsem pa menjavanje enega in drugega lahko pustijo posledice. Nezaščitena koža v takih pogojih hitreje izgublja vlago in postaja suha, razpokana, luščeča se in srbeča. Hladno vreme nas z leti, ko proizvodnja naravnih vlažilcev v koži vse bolj peša, bolj in bolj prizadene. Prav izsušenost kože je najpogostejši vzrok, da koža postane razdražena. Glavna zimska naloga v kožni negi je torej ohranjanje vlage.
1. Zamenjajmo kremo
Ko bolj lahkotna oblačila zamenjamo za zimska, nastopi tudi čas, da zamenjamo izdelek, ki ga uporabljamo za dnevno vlaženje kože. Potrebovali bomo bolj mastnega, ki se bo v zimskih razmerah bolje odrezal pri varovanju kože pred izsušitvijo. Krema je v tem pogledu boljša od losjona, saj vsebuje manj vode in več maščob.
2. Ekspresno tuširanje
Če morda mislimo, da je za vlaženje kože dobro dolgo namakanje v vodi, se ne bi mogli bolj motiti. Tuširajmo se raje čim bolj na hitro, vsekakor pa manj kot deset minut. Dlje kot izpira voda naše telo, več naravnega olja in hranil odteče z njo. Voda za tuširanje naj bo topla in ne vroča, slednja še bolj prispeva k topljenju maščobne zaščite. Mila pa naj bodo nežna in brez odvečnih dodatkov, nekateri strokovnjaki priporočajo oljna mila. Goba naj bo mehka, da kože ne poškoduje. Dolgotrajno namakanje v mehurčkastih kopelih raztopi maščobno zaščitno plast kože, ki se tako hitreje izsuši.
Lase si z blagimi šamponi umivajmo vsakih dva do tri dni, tudi v njih so dragocena olja, ki si jih ne želimo preveč izprati. Če ni nujno, las po umivanju ne sušimo s sušilcem, ampak samo otremo in pustimo, da se posušijo na naraven način. Če imamo suhe lase, lahko nanje, ko so še vlažni, nanesemo balzam z naravnimi olji in ceramidi (naravni kožni lipidi), ki bodo pomagali ujeti v lase še nekaj vode.
3. Dan na dan
Vlaženje kože naj postane del vsakodnevne rutine. Takoj ko stopimo izpod tuša, lahko na kožo nanesemo vazelin, ki se dobro razmaže, šele nato kožo otremo (vendar ne drgnemo) še z brisačo. Ker voda ne more prodreti čez maščobo, bo tako ostala ujeta in se bo prisiljena vrniti v kožo. Presenečeni bomo nad učinkom, saj koža ne bo tako mastna, kot bi pričakovali. Namesto vazelina lahko uporabljamo tudi druga neodišavljena (da ne vsebujejo alkohola) mazila na osnovi čebeljega voska, karitejevega masla ali ribjega olja. Za lažji nanos jih lahko med tuširanjem malce pogrejemo na radiatorju.
4. Nega od znotraj
Za kožo moramo skrbeti tako od zunaj kot tudi od znotraj. Slabe prehranjevalne navade se na njej hitro poznajo. Osiromašena hrana je pomemben vir številnih kožnih težav, celo bolezni. Pomanjkanje vitaminov skupine B (niacin, riboflavin) v hrani, denimo, ravno tako kot druge slabe zimske razmere pripeljejo do suhe in razdražljive kože. Alkohol lahko še dodatno oropa telo teh vitaminov in stanje kože se še poslabša. Tudi ob pomanjkanju vitamina C je koža bolj ranljiva. Čez zimo, ko imamo pri roki manj svežega sadja in zelenjave in je hrana morda malce manj raznovrstna kot poleti, ko so vrtovi bolj polni, se moramo toliko bolj potruditi za ustrezne dnevne odmerke varovalnih vitaminov.
5. Voda
V svojem domu ali na delovnem mestu je treba pozimi poskrbeti za vzdrževanje ustrezne temperature in vlage. To pomeni temperaturo okoli 20 do 23 stopinj Celzija. Če je zrak presuh, je lahko ustrezen vlažilec zraka pomembna pridobitev, ki nam pomaga vlago vsaj v spalnici ohraniti med 30 in 50 odstotki. Če si ga kupimo, pa moramo biti pozorni, da ga vzdržujemo v skladu z navodili, da se ne bi v njem zaredila plesen. Da koža ne bo žejna, poskrbimo tudi za zadostno pitje tekočin, najbolje vode.
6. Dodatna previdnost
Ljudje s kožnimi boleznimi, kot so luskavica in razna vnetja kože, in ljudje, ki jim težave dela ščitnica, so pozimi bolj izpostavljeni poslabšanju stanja kože. Prav tako imajo pozimi lahko več težav tisti, ki jemljejo več zdravil, posebno starejši. V zimskih mesecih njihova koža potrebuje še prav posebno skrb.
7. Pod oblačili
Pozimi je sicer manj kože izpostavljene zunanjemu okolju, ker smo precej bolj zaviti v oblačila. Zato pa moramo malce bolj paziti na to, kakšne pralne praške in mehčalce uporabljamo. Sploh slednji so pogosto polni dišav, ki se lahko z oblačil prenesejo na kožo in jo dodatno izsušijo ter razdražijo.
8. Sonce še sije
Čeprav je zunaj mraz, ne smemo pozabiti na zaščito pred soncem, še posebno, če gremo hribe, na primer na smučanje. Prav lahko se zgodi, da nas bo pozimi v s snegom pobeljeni naravi obsijalo tudi več nevarnih ultravijoličnih žarkov kot poleti, ko smo na ustrezno zaščito bolj pozorni. Sneg, kot vemo, odbija sončne žarke, in namesto enega dobimo njihov dvojni odmerek, od zgoraj in še od spodaj. Krema, ki jo uporabimo, naj ima visok zaščitni faktor (tako proti UVB- kot tudi UVA-žarkom).
9. Zaustavljena proizvodnja
Čeprav sonce še sije, pa ga je pozimi premalo, da bi v koži uspešno nastajal vitamin D. Nekaj zaloge se nam sicer nabere čez poletje, a če se tudi poleti pridno skrivamo pred soncem, je morda ni dovolj, saj s hrano tega vitamina vendarle ne dobimo prav dosti. Zato nekateri strokovnjaki v zimskem času priporočajo njegovo dodajanje.
10. Na udaru
Pred mrazom in vetrom zaščitimo še vedno izpostavljeni obraz. Nezaščitene ustnice hitro razpokajo.
Rokavice so po nasvetu dermatologov sploh obvezna zimska oprema, tako kot zimske gume na avtu. Kazni, če bomo hodili naokoli brez njih, pa nam ne bo napisal policist, ampak se nam bo maščevala kar ranjena koža sama. Ne čakajmo, da temperatura pade pod nič, kajti vsaka majhna poškodba kože se hitro okuži in težave se stopnjujejo. Ne pozabimo na navodilo o tuširanju s toplo in ne vročo vodo – velja namreč tudi za roke. Prav tako je dobro, če si jih po umivanju, ko so še mokre, namažemo.
Na suhe izsušene roke lahko pred spanjem nanesemo vazelin in si nadenemo bombažne rokavice. Če so razpoke globoke in vnete, nam bo moral ustrezno zdravilo predpisati zdravnik.
Ojoj, prazniki
Veseli december in prazniki, ki so pred vrati, niso le priložnost za praznovanja in razvedrilo, ampak pomenijo za telo – in tako tudi za kožo, dodatno obremenitev. Alkohol, preobilna prehrana, veliko sladkih dobrot in premalo spanca, vse to je za marsikoga del decembrskih prigod. Koža pa se bo, če ne bomo dovolj zmerni, utrudila in »razburila«. Stres je zelo povezan z dogajanjem na koži. Ne bodimo presenečeni, če se bo ravno takrat, ko si najmanj želimo, pojavil na koži nov naval mozoljev. Ali pa se bo poslabšalo srbenje in luščenje kože, ki nam večkrat nagaja na obrazu (seboroični dermatitis). A saj bo kmalu novo leto in vse bo drugače.
Narejeno doma
Celo v domači kuhinji lahko najdemo nekaj pripravkov, ki pomagajo zaščititi kožo pred zimo oziroma ji pomagajo okrevati.
- Med imajo številni za enega najboljših domačih pripravkov za suho kožo. Vsaj enkrat na teden si vzemimo nekaj časa, da ga namažemo na izsušeno kožo obraza in pustimo tam 20 minut. Nagrajeni bom s sijočo in zadovoljno kožo.
- Oljčno olje je osnovna sestavina marsikaterih kupljenih pripravkov za vlaženje kože. Vsebuje veliko antioksidantov. Če ga uporabljamo samega, nima kemičnih primesi, ki bi kožo lahko dodatno razdražile.
- Alojin gel: če imate med sobnimi rastlinami alojo (aloe vera), vam ne bo nič zamerila, če ji iztisnete malce gela in si z njim natrete kožo. Aloe vera je odlično vlažilno in pomirjevalno sredstvo za kožo in ravno zato tudi sestavina kozmetičnih izdelkov.
Limonada pozimi, zakaj ne? Vitamin C bo okrepil tudi našo kožo, ki je pozimi še posebno ranljiva. Voda jo bo navlažila od znotraj. Vsekakor boljši napitek od alkoholnih, ki sicer pogrejejo, a kožo dodatno izsušijo in oropajo vitaminov B.