Prostata je moška spolna žleza, ki lahko z leti korenito vpliva na kakovost vsakdana. Po 45. letu ima težave s povečano prostato med 50 in 60 odstotkov moških, pri 80. letu pa že skoraj vsi. Zato je pomembno, da se zavedamo pomena preventivnih pregledov in zdravega načina življenja, s katerim lahko marsikatero nadlogo, kamor spada tudi povečana prostata preprečimo.
Prostata skupaj s semenskimi mešički tvori izločke, ki so del semenske tekočine, in izločke, ki vsebujejo cink ter varujejo spodnja sečila pred vnetji. Tekočina za semenske celice (spermije) prispeva hranilne snovi in zmanjšuje kislost ženske nožnice, krčenje mišičnih vlaken prostate in semenskih mešičkov pa potisne med orgazmom v sečnico semensko tekočino, v kateri semenčice potujejo do ženskega jajčeca.
Prostata ima torej pomembno vlogo pri spolnosti, vendar so z občutljivo žlezo povezane tudi značilne moške tegobe, ki postajajo vse bolj izrazite s staranjem. »Prostata ima pomembno vlogo pri vplivu na kakovost življenja moških v zrelem in starejšem obdobju življenja. Pri vseh moških začnejo pod vplivom moškega spolnega hormona testosterona celice določenega dela prostate nabrekati, kar vodi do povečanja prostornine prostate. Ta proces imenujemo benigna hiperplazija prostate. Koliko se bo prostata pri posamezniku povečala, ne moremo predvideti, po 45. letu starosti pa bo imelo težave med 50 in 60 odstotkov moških,« opisuje daleč najpogostejšo bolezen prostate urolog mag. Marko Lovšin, dr. med., z Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.
Pritisk na sečnico
Povečana prostata zaradi okolnega veziva sčasoma doseže mejo, ko se ne more več razraščati, zato začne z vseh strani pritiskati na sečnico in jo tako oži ter precej oteži pretok seča. Pojavijo se simptomi, kot so:
- šibkejši in prekinjajoči se curek seča
- napenjanje med uriniranjem ali
- uhajanje seča po kapljicah po koncu uriniranja.
Telo se temu najprej prilagodi tako, da se mišice mehurja okrepijo in odebelijo ter iztisnejo seč skozi zoženo sečnico z močnejšim krčenjem, vendar postane stena sečnega mehurja bolj razdražena, kar povzroči:
- nočno mokrenje
- pogostejše mokrenje podnevi.
Sečni mehur postopoma oslabi in izgubi sposobnost popolne izpraznitve, zoženje sečnice in zastajanje seča v mehurju pa sta vzrok za večino bolezenskih težav, ki se pojavijo pri benigni hiperplaziji prostate. Seč najprej zastaja le v mehurju, pozneje pa tudi v sečevodih in ledvicah, kar lahko povzroči resno okvaro tega organa.
Benigna hiperplazija – pogosta moška zadrega
Benigna hiperplazija ali nenevarno povečanje prostate je ena od bolezni, s katero se moški v starejših letih najpogosteje soočajo. Kljub temu vzroki za njen razvoj še niso povsem raziskani. Pogosteje je prisotna pri moških z izraženim presnovnim sindromom (debelost, povečan krvni tlak, zvišana raven holesterola), in tudi s sladkorno boleznijo. Nekatere raziskave izključujejo povezanost alkohola in benigne hiperplazije prostate, prav tako ni dokazanega bistveno večjega odstotka povečanja prostate pri kadilcih. Kljub temu vemo, da lahko zaužitje večje količine alkohola pri bolnikih z že odkrito benigno hiperplazijo prostate privede do akutne zapore seča.
Obstajajo dokazi, da se lahko benigna hiperplazija prostate prenaša dedno, kot avtosomno dominantni gen v nekaterih družinah, zato je pri pogovoru z bolnikom treba nameniti večjo pozornost podatkom o njegovi družini (anamnezi).
Velikost ni sorazmerna težavam
Moški v začetni fazi razvoja benigne hiperplazije prostate pogosto ne zaznajo nobenih težav, saj nastajajo največkrat postopoma in skorajda neopazno, ali pa jih pripisujejo staranju in ne bolezni, kar lahko traja več let. Poleg tega velikost prostate ni vedno sorazmerna s težavami in ni nujno, da ima bolnik s povečano prostato tudi težave z mokrenjem. Tegobe z odvajanjem vode pri veliki prostati so lahko majhne, velja pa tudi obratno.
»Težave so različne zato, ker lahko povečana prostata raste v več smeri. Kadar raste proti mehurju in dviga njegovo dno, povzroča dražeče simptome (pogosta hoja na vodo, nočno vstajanje, občutek neizpraznjenega mehurja). Kadar se širi izključno okrog prostatičnega dela sečnice, pa jo stiska in povzroči stanjšan curek seča, prekinjanje seča, zastoj v mehurju in na koncu celo popolno zaporo seča,« navaja sogovornik.
Simptome, značilne za povečano prostato, delimo v dve skupini.
- Znaki oteženega mokrenja: čakanje na začetek uriniranja, šibek curek seča, prekinjanje curka med uriniranjem, dodatno napenjanje pred in med mokrenjem, nenadzirano kapljanje seča po uriniranju in uhajanje urina pri čezmerno polnem mehurju.
- Znaki draženja: pogosto tiščanje na vodo, nujna potreba po uriniranju, nočno prebujanje zaradi potrebe po uriniranju, občutek nepopolno izpraznjenega mehurja po uriniranju, uhajanje urina, tiščanje v predelu nad sramno kostjo.
Ko je težko sedeti v kinu
Benigna hiperplazija prostate je za moške zaradi svoje »narave« precej neprijetna, saj je počasna, vendar kronično napredujoča bolezen, ki lahko vpliva na bistveno slabšo kakovost življenja. Omejujoča je pri vsakodnevnih dejavnostih, kot so športne, obiski kulturnih ustanov (kino, gledališče), pri daljših potovanjih … Hkrati je zaradi pogostejšega nočnega uriniranja otežen spanec, zato je čez dan bolnik utrujen.
Ker s sabo prinese številne nadloge, je seveda toliko bolj pomembno ustrezno in pravočasno ravnanje. »Preventiva je v izogibanju določenim vplivom okolja in prehrani, za katero vemo, da lahko vodi do benigne hiperplazije prostate. Večja študija je pokazala, da na njen razvoj vplivajo žita, kruh, jajca in perutnina. Pozitivno na prostato pa delujejo juhe, kuhana zelenjava, grah, fižol, leča in citrusi. Pri ostali hrani, kot so: testenine, riž, krompir, rdeče meso, sadje in drugo ni bilo dokazanega pomembnega vpliva na razvoj bolezni.« Moškim s povečano prostato običajno svetujejo izogibanje mrzlim, gaziranim in alkoholnim pijačam, pravi kavi in močnim začimbam, še pojasni mag. Marko Lovšin, dr. med.
Za moške po 45. Letu
Poleg zdravega jedilnika je na tržišču kar nekaj pripravkov, ki blagodejno vplivajo na prostato, namenjeni pa so predvsem starejšim moškim: »Ker vemo, da gre za bolezen starejšega prebivalstva, za katero ni nujno, da se razvije, je preventivno jemanje pripravkov pri mladih moških nepotrebno. Prava populacija zanje so moški po 45. letu starosti in tisti z že ugotovljenim povečanjem prostate, ki jim še ne povzroča večjih težav. Priporočamo vse pripravke, ki se dobijo uradno v lekarni in so preizkušeni. Praktično nemogoče je vsak dan zaužiti takšno količino raznovrstne prehrane, ki bi nam zagotovila zadosti učinkovin za zaviranje benigne hiperplazije prostate. Zato so nam v pomoč dodatki k prehrani, v katerih so te snovi zbrane v količini, ki je potrebna za dnevni vnos. Razlika med posameznimi pripravki, ki temeljijo na naravnih učinkovinah, je v njihovi sestavi. Nekateri vsebujejo samo eno učinkovino, drugi jih imajo več in dodane še za prostato ugodne elemente, kot so cink, selen in vitamin E.«
Obstaja še veliko rastlin, sadežev ali zelenjave, katerih izvlečki imajo dobrodejen učinek, a morate biti previdni pri količini, ki jo zaužijete, in pri medsebojnem delovanju teh zelišč z uradnimi zdravili. Prehrana je torej zelo pomembna, zanimivo pa je, da je povečanja prostate manj pri vegetarijancih: »Res je dokazano, da je pri vegetarijancih manjši odstotek benigne hiperplazije prostate kot pri ostalem prebivalstvu. Razlog bi lahko bil v visokokalorični prehrani nevegetarijancev, ki lahko vpliva na razvoj androgenov, ti pa posledično vodijo do povečanja prostate. Tudi sicer imajo vegetarijanci ugodnejši indeks telesne teže (ITM) in s tem manj presnovnega sindroma, za katerega vemo, da je povezan z večjim odstotkom benigne hiperplazije prostate.«
Premalo jih pride na pregled
Zelo pomembni za zdravje prostate so tudi preventivni pregledi, a se tega moški v tveganih letih še vedno premalo zavedajo. »Na preventivni pregled prostate ob odsotnosti vseh težav pridejo le najbolj osveščeni moški po 50. letu starosti in tisti pred 50. letom, pri katerih obstaja dedna obremenjenost s težjimi boleznimi prostate. V zadnjih letih so zelo veliko na področju osveščanja naredila občila, zato se za preventivne preglede kljub predsodkom odloča vedno več moških. Ne pridejo toliko zaradi samega povečanja prostate kot zaradi strahu pred rakom prostate, ob teh pregledih pa odkrijemo veliko moških s povečano prostato. Sicer pa so preventivni pregledi iz obeh razlogov smiselni po 50. letu starosti. V začetku je bilo prepričanje, da so potrebni enkrat na leto, a sedaj časovno obdobje prilagajamo izvidom.«
Osebni zdravniki sicer pogosto napotijo svoje bolnike na preventivne preglede, kadar potekajo akcije brezplačnih preventivnih pregledov po Sloveniji. Takrat je odziv zelo velik in prosta mesta hitro zapolnijo, izven teh dejavnosti pa je odziv splošnih zdravnikov slabši, še pravi mag. Lovšin in dodaja, da se za preventivne preglede večkrat odločajo moški z višjim socialnim statusom, ker jih je treba najpogosteje izvesti v samoplačniških ambulantah. Pomembno vlogo bi morala pri osveščanju zato odigrati tudi zavarovalnica, ki bi pokrivala stroške preventivnih pregledov.
Nekateri čakajo do zadnjega
Povečano prostato lahko uspešno zdravimo, toda pomembno je, da se moški zaveda možnih posledic odlašanja. »Moški s težavami se različno hitro odločajo za pregled pri urologu. Nekateri čakajo do zadnjega, tako da je pri njih možno samo operativno zdravljenje. Drugi se oglasijo že pri manjših težavah in so pri njih odprte vse možnosti zdravljenja,« opozarja mag. Lovšin.
»Zdravljenje je odvisno od velikosti prostate in težav, ki jih ima bolnik. Koliko se bo prostata zmanjšala ob zdravljenju, je nemogoče predvideti. Že to, da se ne poveča, je uspeh. Zdravljenje je velikokrat večletno. Ko dosežemo normalno velikost, lahko zdravilo ukinemo in bolnika samo spremljamo. Ob ponovnem porastu prostate zdravilo spet predpišemo.«
Bolniki v ambulanti najprej izpolnijo Mednarodni vprašalnik za točkovno vrednotenje simptomov, s katerim lahko zdravnik oceni, ali so težave blage, zmerne ali hude, poleg tega bolnik v drugem delu vprašalnika sam oceni kakovost življenja glede na težave, bolnikova ocena je namreč za urologa pri načrtovanju zdravljenja zelo pomembna. Temu sledi glavni diagnostični postopek – rektalni pregled oziroma otip prostate skozi zadnje črevo, s katerim urolog oceni velikost, obliko, simetričnost, prožnost, površino in morebitne bolezenske spremembe. Zdrava prostata je velika kot oreh, trda, elastična, simetrična, z gladko površino brez zatrdlin ali vozlov.
Zdravnik moškega po potrebi napoti tudi na ultrazvok sečil in prostate, s katerim lahko natančneje oceni velikost prostate in ugotovi, ali seč po končanem mokrenju zastaja v mehurju. Pomembna preiskava je tudi meritev pretoka seča med mokrenjem (uroflow), to je neinvazivna metoda, ki objektivno pokaže, kakšen je največji in povprečni pretok seča na sekundo.
Za kakovostnejše življenje
Glede na stopnjo prizadetosti se urolog odloči za različne načine zdravljenja.
- Bolnikom z blagimi težavami mokrenja se hkrati z rednimi pregledi priporočajo splošni preventivni ukrepi, ki lajšajo mokrenje (izogibanje mrzlim in gaziranim pijačam, omejitev pitja prave kave in alkohola, omejitev uživanja začinjenih jedi, pitje raznih naravnih napitkov in podobno).
- Pri manjših in srednje izraženih težavah poteka zdravljenje z dvema skupinama zdravil. V prvi so tista, ki sproščajo gladka mišična vlakna v prostati in na vratu sečnega mehurja ter olajšajo mokrenje. Uporabljajo se pri zdravljenju prostate s prostornino pod 30 kubičnimi centimetri, učinek pa je lahko viden že po dveh do štirih tednih. V drugi skupni zdravil so hormonski zaviralci, ki rast prostate upočasnijo ali pa njeno prostornino celo zmanjšajo za 20 do 30 odstotkov. Uporabljajo jih pri zdravljenju prostate s prostornino 30 kubičnih centimetrov. Zdravljenje je lahko tudi kombinirano.
- Pri hudih težavah mokrenja, ki jih jemanje zdravil ne ublaži, in v primerih, ko zaradi povečanja prostate pride do zapletov (kamni v sečnem mehurju, zastoj seča, ledvična okvara, krvavitev ali okužba sečil), se lahko urolog odloči za operativni poseg. Najpogostejša je transuretralna resekcija prostate (TURP), pri kateri s posebnimi inštrumenti odstranijo odvečno prostatično tkivo in tako zmanjšajo pritisk na sečnico.
Nikoli ni prepozno
Namen zdravljenja je izboljšati kakovost bolnikovega življenja, vendar pa je veliko odvisno od nas samih: »Za zdravljenje ni nikoli prepozno, le vrsta zdravljenja je odvisna od pravočasno odkrite bolezni. V začetni fazi lahko zdravimo samo z dieto ali zdravili, ko pa pride do akutne zapore seča in je potrebna vstavitev stalnega urinskega katetra ali pa pride celo do začasne okvare gornjih sečil (sečevoda, ledvic), pride v poštev le operativno zdravljenje. Največji zaplet operativnega zdravljenja benigne hiperplazije prostate je zagotovo uhajanje vode. To je lahko začasno ali pa tudi trajno. Uhajanje je lahko po kapljicah ali popolno. Odvisno je od poškodbe zunanje mišice zapiralke ob operaciji,« poudarja mag. Lovšin.
Vpliva na spolnost?
Glede na navedena dejstva se zastavlja samoumevno vprašanje, kako je razvoj povečane prostate povezan z (ne)redno spolnostjo in morebitnimi težavami pri spolnih odnosih. »Redni spolni odnosi, kakor tudi redna masturbacija, nimajo nobenega vpliva na razvoj benigne hiperplazije prostate. Tudi pri moških po vazektomiji (kirurška odstranitev semenovoda) ni bilo opaziti večjega odstotka bolezni. Samo povečanje prostate sicer nima neposrednega vpliva na kakovost spolnosti. Težave, ki jih lahko povzroči povečana prostata in ki posežejo v kakovost življenja moškega, pa imajo lahko vpliv na spolno življenje. Erektilne motnje se pokažejo kot prešibka in/ali prekratka erekcija. Prezgodnji izliv pa pogosto spremlja težave z erekcijo.«
Tudi zdravljenje ima lahko negativne učinke, saj lahko zdravila, ki vplivajo na zmanjševanje velikosti prostate, povzročijo težave z erekcijo, zdravila za izboljšanje pretoka vode pa težave z izlivom – semenska tekočina se namreč ob ejakulaciji izliva nazaj v mehur. Operacija naj ne bi imela vpliva na erekcijo, je pa po posegu prav tako pogosto prisotna tako imenovana retrogradna ejakulacija, ko se semenska tekočina namesto v sečnico izlije v mehur.
Povečana prostata je pogostejša pri poročenih moških
Ob koncu velja še omeniti najnovejše izsledke o povezanosti med povečano prostato in rakom prostate. »Številne dosedanje študije so izključevale neposredno povezanost med benigno hiperplazijo prostate in rakom prostate. V letu 2011 pa je bila objavljena zanimiva danska študija, ki je vključila kar tri milijone moških, in dokazuje, da je kar dvakrat več raka prostate pri moških s povečano prostato,« navaja mag. Marko Lovšin, dr. med.
In še nepojasnjen pojav – benigna hiperplazija prostate je pogostejša pri poročenih moških (tako kot rak prostate), vendar pravi razlogi za to še niso poznani.
Piše Nebojša Mijatović