Medtem ko je vrsta raziskav v Sloveniji in svetu dokazala uspešnost in pomembnost jodiranja soli za zagotavljanje preskrbljenosti večine prebivalstva, so zaskrbljujoči rezultati zadnje raziskave Inštituta za nutricionistiko. Raziskava je pokazala, da se v prodaji pojavlja vse več nejodiranih soli, ob čemer se v nekaterih okoljih takšno sol celo napačno izpostavlja kot bolj zdravo izbiro. Rezultati raziskave so bili objavljeni v ugledni znanstveni reviji Nutrients, raziskava pa je bila izvedena v okviru izvajanja javnega raziskovalnega programa Prehrana in javno zdravje, financiranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost.
Jod je ključno mikrohranilo v prehrani človeka in pomembna sestavina ščitničnih hormonov, ki imajo med drugim vlogo pri uravnavanju metabolizma in telesnem razvoju, zlasti razvoju možganov. Človek ga mora dobiti s prehrano, ker pa ga živila iz našega območja ne vsebujejo dovolj, je že dolgo časa v veljavi ukrep jodiranja jedilne soli. Jodiranje soli predstavlja sicer enega najbolj uspešnih javno-zdravstvenih ukrepov za zagotovitev ustrezne preskrbljenosti prebivalstva z jodom, ki je potreben za normalno delovanje in velikost ščitnice.
V Sloveniji se sol jodira s 25 mg kalijevega jodida na kilogram soli, vendar pa je zaradi prostega pretoka blaga znotraj Evropske Unije mogoča tudi prodaja nejodirane soli. Da bi ugotovili obseg jodiranja soli so na Inštitutu Nutris izvedli sistematičen popis jedilne soli, ki se prodaja v Sloveniji, in ovrednotili obseg jodiranja soli. Rezultati so zaskrbljujoči.
Doc. dr. Katja Žmitek, raziskovalka na Inštitutu za nutricionistiko: »Med 71 različnimi vzorci jedilne soli je bilo kar preko 40% vzorcev nejodirane soli, med katerimi so prevladovale predvsem različne kamene soli, npr. Himalajska sol (16 vzorcev). Naše podatke smo povezali z rezultati kemijskih analiz monitoringa kakovosti soli, ki ga je izvedla Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, in ugotovili, da ne-jodirana sol v povprečju vsebuje približno sedemkrat manj joda od jodirane. Dodatno smo podatke utežili s prodajnimi podatki in ugotovili, da je večina prodane soli sicer še vedno jodirane, vendar pa veliko vzorcev nejodirane soli nakazuje na obstoj dobro razvitega nišnega tržišča za nejodirano sol.«
Raziskava je bila izvedena v okviru izvajanja javnega raziskovalnega programa Prehrana in javno zdravje, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost. Raziskovalni program vodi Inštitut za nutricionistiko, v njem pa sicer sodelujejo še Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Univerzitetni klinični center (UKC) v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in Visoka šola za storitve v Ljubljani.
Doc. dr. Igor Pravst, vodja raziskovalne skupine Prehrana in javno zdravje na Inštitutu za nutricionistiko pravi, da se ob osveščanju prebivalstva se prav na področju jodiranja soli srečujemo z veliko neresničnimi miti in prepričanji. Eden takšnih je prepričanje, da jodiranje soli ni več potrebno, ker endemske golšavosti v Sloveniji skorajda ni več. To po njegovih trditvah ne drži, saj smo to bolezen pomanjkanja joda omejili prav z jodiranjem soli, ob ponovnem zmanjšanju vnosa joda pa bi se spet pojavila. Pojavljajo se tudi navedbe, da je himalajska sol že sama odličen vir joda, hkrati pa vir številnih drugih mineralov. »Nič od tega ne drži, analize so pokazale, da nejodirana kamena snov, četudi prihaja iz Himalaje in Tibeta, joda praktično ne vsebuje. Tudi vsebnost drugih mineralov v takšni soli, razen seveda natrija, je z vidika prehranskih potreb človeka nepomembna,« še doda.
V javnosti kroži tudi napačno prepričanje, da je nerafinirana morska sol dober vir joda. Morska sol sicer res vsebuje več joda kot kamena, vendar večkrat manj, kot pa se ga dodaja z jodiranjem. To seveda ne pomeni, da nejodirana sol ne sme biti sestavni del naše prehrane, pomeni pa, da se jo lahko uporablja predvsem kot občasen dodatek, ne pa kot izključni vir soli v prehrani.
Nekatere vrste soli, npr. Solni cvet iz Piranskih solin, veljajo za posebno kulinarično specialiteto, s čimer ni nič narobe, jasno pa je, da takšne specialne soli niso mišljene za kuhanje oz. pripravo osnovnih živil, kot je npr. kruh.
M.K.