Letos mineva 30. let od predstavitve Ottawske listine o promociji zdravja. Dokument je opredeljeval aktivnosti, potrebne za doseganje boljšega zdravja prebivalstva.
Slovenija ni imela težav pri sprejemanju temeljnih opredelitev listine. Dejavnost preventive in krepitve zdravja je v Sloveniji že dolgo uveljavljena, zlasti to velja za zdravstveno dejavnost na primarni ravni.
Prizadevanja so bila v preteklosti usmerjena tudi v nadgradnjo in posodobitev preventivne dejavnosti, ki je usmerjena v posamezne skupine prebivalstva ter povečevanje pomena ohranitve in krepitve zdravja. Dober primer take prakse je tudi projekt Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji (AHA.SI) – predvsem glede vključevanja deležnikov. Ta je bil predstavljen v sklopu študijskega obiska EuroHealthNet-a, ki ga je gostil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) julija.
“Danes je vsem jasno, da dosegamo boljše zdravje na dva načina – z ohranjanjem in krepitvijo na eni strani ter zagotavljanjem ustrezne in dostopne zdravstvene dejavnosti na drugi strani. V zadnjem obdobju smo priča veliki naklonjenosti prizadevanjem za boljše zdravje. Temu botruje zavedanje, da je mogoče razvijati dolgoročno napredno in dostopno zdravstveno oskrbo le pod pogojem, da bodo sočasno potekale aktivnosti za ohranitev in krepitev zdravja posameznika v njegovih poznih letih,” so prepričani strokovnjaki na NIJZ.
Strokovno srečanje je bila dobra priložnost za osvežitev znanja in pridobivanje novih informacij, kje in kako lahko v današnjem kompleksnem svetu uporabljamo temeljne principe promocije zdravja za izboljšanje zdravja in povečanje kvalitete življenja ljudi in skupnosti. Posebej so bili zadovoljni, da so na srečanju dali besedo mladim, ki so razmišljali, kako v današnjem kompleksnem svetu lahko uporabljamo načela Ottawske listine. Mladi so razmišljujoči, kritični in proaktivni. Njihove predloge bodo objavili na spletni strani NIJZ in jih vključili v načrtovanje naših prihodnjih aktivnosti.
M.K.