Energija se pretaka v nas, med nami in okoli nas. Vzrok za bolečine in neugodje, telesno ali duševno, so motnje v posameznikovem energijskem pretoku, menijo energijski terapevti. Povzroči jih obremenilen dogodek, misel ali boleč spomin. Energijska terapija pomeni odpravljanje teh zastojev, in sicer z delovanjem na energijske točke telesa ter s spodbudno naravnanostjo misli glede na težavo. Omogoča nam, da si pomagamo takoj, ko se nam zgodi nekaj neprijetnega.
Energijska terapija ima zelo dolgo zgodovino, četudi se njena uporaba za zdravljenje ni tako imenovala. Vsa prvobitna ljudstva in plemena so od nekdaj izkustveno vedela, da življenje pomeni energijski pretok. Četudi je razvoj znanstvenih disciplin, še posebej sodobne medicine in drugih naravoslovnih ved, takšno gledišče v nekem smislu postavil na stranski tir in gradil na drugih znanjih, se vse več različnih strokovnjakov ponovno vrača k prepričanju, da smo ljudje več kot telesno-duševna celota. V osnovi smo namreč energijska bitja.
Odstranjevanje zastojev
Uradni začetek danes uveljavljenih energijskih pristopov sega v 80. leta prejšnjega stoletja, ko je klinični psiholog dr. Roger Callahan, sicer kognitivni terapevt in hipnoterapevt, iskal in preizkušal nove načine lajšanja človeških stisk. Z raziskovanjem in s klinično prakso je razvil inovativne terapevtske tehnike, ki jim je s skupnim imenom dejal terapija miselnega polja (TFT – Thought Field Therapy). Pristop, ki združuje znanje zahodnega medicinskega modela in vzhodnjaških tehnik zdravljenja, sloni na pritiskanju (tapkanju) telesnih energijskih točk in posebnem gibanju očesnih zrkel, s čimer naj bi se telesne ali psihične težave osupljivo izboljšale.
V to smer raziskovanja se je v 90. letih podal tudi Callahanov učenec Gary Craig, ki je želel energijsko terapijo poenostaviti in jo približati čim večjemu številu ljudi. Razvil je tehnike čustvenega osvobajanja (EFT – Emotional Freedom Techniques). Dragocenost nove različice energijske terapije je bila v tem, da se v terapevtskih srečanjih človek seznani z zakonitostmi uporabe teh tehnik, nato pa pridobljeno znanje služi kot oblika samopomoči. Terapevt ni več potreben oziroma nastopa zgolj občasno, kar je izjemnega pomena za vse, ki si terapijo težje privoščijo.
Povsem varno
O značilnostih tehnik čustvenega osvobajanja smo se pogovarjali s Sabino Šilc, univerzitetno diplomirano psihologinjo in družinsko terapevtko, ki se je študiju in izvajanju energijske terapije povsem predala in jo je začela uvajati v Slovenijo.
Bistvo terapije, kot je pojasnila sogovornica, je v spreminjanju energijskega toka ali drugače, v odstranjevanju zastojev (blokad), ki ovirajo energijski pretok. Zastoji naj bi se kot peptidi (kemijska podlaga čustev) nahajali na fasciji, to je na čvrstih vezivnih ovojnicah, ki obdajajo mišice celotnega telesa. S tem ko uravnotežimo svoje energijske pretoke, telesu omogočimo, da si v največji meri pomaga samo, pravi Sabina Šilc in pojasnjuje: »To izvajamo tako, da z nežnimi pritiski blazinic prstov (v terapiji rečeno tapkanje) spodbujamo določene akupresurne točke, ob tem pa se osredinjamo na izbrane afirmacije, to je pozitivna samosporočila, s katerimi spreminjamo vsebino naših možganskih datotek.«
Prvi, akupresurni del, je preprost, z vajo ga brez težav osvojimo. Drugi, govorjeni del, je zapletenejši, saj morajo biti stavki skrbno izbrani, da pridemo do prave datoteke v možganih in jo vsebinsko, zlasti pa čustveno predelamo. Obstajajo pa tudi splošni obrazci afirmacij, ki jih lahko uporabi začetnik.
V okviru postopka opravimo tudi z morebitnim podzavestnim odporom, ki pomeni posebno energijsko stanje. Je kot lastna sabotaža, s katero se naše nezavedno upira spremembi in s tem vsakemu poskusu, da bi šlo na bolje.
Postopki tehnike čustvenega osvobajanja so povsem varni in preprosti. Z lahkoto jih osvojijo tudi otroci. Ko se o njih poučimo, jih brez nevarnosti uporabljamo v svojem vsakdanu, po navadi ob čustvih, ki nam kradejo duševne moči (jeza, žalost, krivda …), ali v različnih neprijetnih položajih. »V primeru zapletenejših težav, kot so travma ali bolezen, lahko dostopnih tehnik ne priporočam izvajati na lastno pest, torej brez vodenja izkušenega terapevta,« dodaja Sabina Šilc.
Začetni dvom
Številne, ki poiščejo pomoč, ali tiste, ki o energijskem pristopu berejo, obide dvom. Kaj res lahko nekaj na videz tako enostavnega deluje in vodi k učinkovitemu izboljšanju stanja? Tudi Šilčeva priznava, da so jo ob prvem srečanju z energijsko terapijo obhajali dvomi, vendar jo je stvar pritegnila. Izobraževanju te dokaj nove tehnike je namenila ogromno časa. Kot pravi, se je pričela pri svojem delu kot družinska terapevtka vedno bolj naslanjati na tehnike energijske terapije in bila vse bolj gotova, da stvar deluje.
»Človeku vrne moč, ki jo je izgubljal zaradi težav, in mu omogoči boljše upravljanje s svojim življenjem.« V terapevtski praksi, kjer se srečuje s stiskami tisočerih obrazov in zgodb, pravi, da je tehnika čustvenega osvobajanja učinkovita pri pravzaprav sleherni človeški težavi. Čeprav je načeloma brez stranskih učinkov, mora biti terapevt v primeru določenih duševnih motenj bolj previden. »Večja pazljivost, kot pojasnjuje,« je potrebna, denimo, v primeru bipolarne motnje (nekdaj imenovane manična depresija), kjer so pri človeku, kadar je v depresivni (pobiti) fazi, dobri učinki, medtem ko človek, ki je v trpeči manični (privzdignjeni) fazi, te tehnike uporablja pretirano (ekscesivno), kar ne deluje terapevtsko.« Pomembno je, da ima terapevt poglobljena znanja iz psihologije in psihopatologije (poznavanja duševnih motenj in odklonov). Prav tako je potrebno imeti v obziru dejstvo, da tehnike čustvenega osvobajanja ne predstavljajo nadomestila za zdravniške napotke v primeru resnejših stanj.
Kot pojasnjuje sogovornica, človeški problemi, zaradi katerih poiščemo zunanjo pomoč, običajno niso preproste narave. Zgodi se – tudi v Sloveniji – da pride človek z globljo stisko (na primer travmo, kronično boleznijo, zasvojenostjo) k energijskemu terapevtu, tako imenovanemu eft-praktiku, ki pa je brez temeljnih znanj iz psihologije. V takih primerih tehnika ni v pravih rokah, opozarja sogovornica, človek pa sam pri sebi zaključi, da ne deluje.
Hitra pomoč
Kot rečeno, so tehnike čustvenega osvobajanja široko uporabne, pogosto zagotavljajo hitre rešitve. Najpogosteje so preizkušene ob stanjih, kot so:
- kronična zaskrbljenost
- depresija
- nespečnost
- boleča čustva (krivda, obžalovanje, sram)
- dolgočasje in pomanjkanje smisla
- prepričanja, ki grenijo življenje
- partnerski problemi
- različne fobije (pred zaprtimi prostori, izpostavljenostjo, zobozdravniškimi posegi, živalmi, višino, vodo …)
- izčrpanost
- doživeta travma (denimo spolna zloraba, avtomobilska nesreča, vojni spomini)
- opuščanje škodljivih razvad.
Tehnike so uporabne bodisi v neugodnem položaju, ki še vedno traja, ali v raziskovanju in zdravljenju bolečega iz preteklosti. Dobre dosežke učinkov tehnik EFT najdemo tudi v svetu športa in v poslovnem svetu. Z zadnjim področjem se med drugim ukvarja tudi sogovornica.
Trajni učinki energijske terapije
Rezultati tehnik čustvenega osvobajanja so običajno trajni. Povrnitev neželenega stanja je navadno povezana z vznikom nove težave, ki potrebuje pozornost. V večini primerov gre za to, da pride na dan nek nov, pomemben spomin, ki zmoti energijsko ravnovesje.
Izvedenci energijskih tehnik ugotavljajo, da k trajni osvoboditvi pripelje postopna pot. Če problem, ki je povzročil motnje v energijskem sistemu, razdelamo na posamezne dogodke in se jim približamo posamično, postopek polno in dolgoročno deluje. Koliko časa proces vzame, je težko reči. To je odvisno od narave problema. Tehnike čustvenega osvobajanja praviloma hitro vodijo k izboljšanju, včasih tako hitro, da spominja na čudež. Vendar je v primeru »zastaranih« bolečin do izboljšanja potrebnega nekoliko več časa.
Energijska terapija je podprta z raziskavami
Gary Craig, ki velja za začetnika pristopa, se ni zadovoljil »le« s subjektivnimi sodbami, namreč s številnimi presenetljivimi zgodbami o povrnitvi ali izboljšanju zdravja. V dvajsetih letih raziskovanja in dograjevanja terapije je k sodelovanju povabil številne priznane strokovnjake, denimo ameriškega biologa dr. Brucea Liptona, ki je potrdil učinke tehnik čustvenega osvobajanja na celični ravni, pa tudi izvedence iz nevroznanosti, ki so s sodobno tehnologijo (funkcionalno magnetno resonanco) prav tako preverili in potrdili pozitivne učinke na možganski ravni. Obstaja še vrsta drugih raziskav.
Dandanes srečamo v svetu več različnih, vendar v temelju sorodnih pristopov pod skupnim imenom energijska terapija. Poleg tehnik čustvenega osvobajanja omenimo še: tehniko izbire (odločitve), izvorno Choices Method, energijsko diagnostiko in metode zdravljenja, matrično preprogramiranje (izvorno Matrix Reimprinting), terapijo miselnega polja, tehniko filmske predstave ali pripovedovanja zgodbe in druge. V zadnjem času se je razvoj energijskih tehnik še bolj razmahnil.
Tehnike čustvenega osvobajanja so se na podlagi novih spoznanj iz nevrofiziologije, celične biologije in nekaterih psihoterapevtskih pristopov združile v pristop – tehnike meridianskega tapkanja, ki ga označuje kratica MTT (Meridian Tapping Techniques). Meridiani pomenijo povezane energetske točke (vode), po katerih teče energija. Nanje deluje terapija.
Avtorji energijskih tehnik sledijo načelu uporabnosti in enostavnosti, pri čemer tehnike ne izgubljajo učinkovitosti. Nekateri razvijalci se osredotočajo na posamezne stiske in bolezni ter tehnike izpopolnijo za posamične človeške težave, ki znižujejo kakovost življenja, denimo na alergije, depresije, poškodbe …
Piše Barbara Oražem Grm, univ. dipl. psihologinja