Na Finskem je savnanje nepogrešljivi del vsakodnevnega življenja že tisočletja. Člani družine se skupaj potijo kar v domači savni. Zato ne preseneča podatek, da imajo Finci večje število savn kot osebnih vozil. Ker je savna zelo topel prostor in zaradi visokih temperatur tudi sterilen, so ženske še v začetku prejšnjega stoletja v savnah tudi rojevale. Ne nazadnje pa tudi sama beseda savna izvira iz finščine, čeprav različice savne poznajo tudi drugi narodi.
Savnanje se je vse do današnjih dni ohranilo kljub številnim sodobnim preventivnim prijemom za dvig odpornosti organizma in ohranjanje zdravja. Zakaj je savnanje ostalo v železnem reportarju ohranjanja telesnega in duševnega zdravja? Ivica Flis Smaka, dr. med., specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, z zasebno prakso, pojasnjuje, da smo si ljudje od nekdaj poskušali ustvariti raj na Zemlji. Uživanju in sproščanju, predvsem pa ohranjanju dobrega počutja in zdravja je namenjenih veliko postopkov, snovi in pripomočkov. Med naravnimi postopki zdravljenja je savnanje najbolj razširjena in najpogosteje uporabljena oblika, ki se je ohranila do danes.
Od Hipokrata do infrardeče savne
Če se ozremo v preteklost, že v antiki, pri Hipokratu, očetu moderne medicine, ki ga sicer poznamo po zdravniški prisegi k moralnim in etičnim načelom, lahko preberemo: »Dajte mi moč, da ustvarim vročico, in ozdravil bom katerokoli bolezen.« V 19. stoletju je nemški duhovnik Sebastian Kneipp razvil postopek naravnega zdravljenja z zeliščnimi kopelmi v hladni in topli vodi, ki se po njem imenuje kneippanje. Finska suha savna se je razvila iz dimne savne, ki so jo poznali nomadi. To je prostor s pečjo, v kateri je kamenje, vendar je brez dimnika. Pred uporabo savne se ogenj v peči pošteno razgori, prostor pa zračijo le z odpiranjem manjše lopute v steni tik pod stropom. Med uporabo savne ogenj ne sme goreti in vse odprtine morajo biti zaprte, da se dim nabere v notranjosti prostora. Ta oblika savne je eno najbolj zanimivih doživetij in izkušenj zaradi čudovitega vonja dima, vendar so tovrstne savne dandanes zelo redke. Različice finske savne poznajo tudi druge dežele in narodi. To so turški hamam, ruska banja, indijanska potilnica ali inipi, japonski onsen in različice starorimskih toplih prostorov in počivališč ter parnih savn. Infrardeča savna, ki so jo začeli uporabljati leta 1981 v Združenih državah Amerike, naj bi bila po nekaterih virih bolj učinkovita in priporočljiva kot finska savna. V infrardeči savni temperatura doseže le do 60 stopinj Celzija, kar naj bi bilo bolj varno za ljudi s kardiovaskularnimi težavami. Telo se v notranjosti pregreva, čeprav prostor ni vroč.
Kaj se dogaja v telesu med savnanjem
Savnanje je eden od najboljših načinov globinskega čiščenja kože in telesa. Vročina v savni pospeši prekrvitev in povzroči odpiranje por. Medtem ko se v savni potimo, se iz telesa izločajo prah, odmrla koža, strupi, odpadne snovi, umazanija, ostanki ličil in odvečna maščoba. Tudi poraba kalorij med potenjem je večja. Zaradi pospešenega delovanja srca se poveča prekrvitev kože, podkožja in notranjosti telesa. Ledvice, ki so čistilna naprava našega telesa, med savnanjem pospešeno izločajo odpadne snovi v sečnino. Ker se med savnanjem telo pregreva, se na ta način krepi imunski sistem in povečuje odpornost pred prehladom in gripo. Sproščata se tudi psihična in fizična napetost, zato se zmanjšajo bolečine v mišicah in sklepih. Čeprav je savnanje zdravilno za ohranjanje dobrega počutja ter telesne kondicije, pa ga zdravnica Ivica Flis Smaka ne priporoča vsem, saj za nekatera stanja in obolenja velja omejitev ali celo prepoved. Savnanje odsvetuje nosečnicam in dojenčkom. Izogibajo naj se ga tudi ljudje, ki imajo resne zdravstvene težave, kot so okvara srca in ožilja, motnje v uravnavanju pritiska, rosacea, tuberkuloza in epilepsija. Suha savna pa ni priporočljiva za tiste, ki imajo izrazito razširjene vene na kateremkoli delu telesa.
Infrardeča savna
Zdravnica Ivica Flis Smaka pojasnjuje, da je uporaba infrardeče savne zelo enostavna in ne zahteva posebne previdnosti ob upoštevanju splošnih pravil savnanja. Posebnost pri uporabi je, da smo v infrardeči savni le 15 minut in največ pol ure. Infrardeče sevanje deluje na telo površinsko in globinsko ter ima lokalne in sistemske učinke na celo telo. Med ugodne učinke infrardečega sevanja štejemo učinke na gibalni sistem (artritis in travmatični artritis, mišični krči – odpravljeni ali zmanjšani, bursitis, bolečine v ramenih – odpravljene ali zmanjšane, bolečine v mišicah po napornih vadbah, frakture – lajšanje bolečin, nadaljevanje zdravljenja poškodb, nevralgije zaradi izbočene medvretenčne ploščice, otrdelost ramen – odpravljena).
V praksi se infrardeče obsevanje uporablja tudi za zdravljenje zvinov, izpahov, poškodb mišic, artritisa, bursitisa, perifernih vaskularnih bolezni, bolečin v mišicah in podobno. Blagodejno učinkuje na rodila in sečila. Izboljša tudi prekrvitev tkiv ob mišičnih krčih in bolečinah, menstrualnih krčih, sladkorni bolezni, krčnih žilah, bolečinah v hrbtu in sklepih, pri pooperativnih edemih, bolezni koronarne arterije, arteriosklerozi in hipertenziji. Infrardeči žarki tudi dobro delujejo na kožo pri koprivnici, zamašenih porah, preprečevanju brazgotin po opeklinah in lajšanju bolečin, aknah, telesnem vonju, ekcemih in psoriazi, sončnih opeklinah, prhljaju in celulitu. Ob tem ne gre zanemariti pozitivnega delovanja na ušesa, nos, grlo. Infrardeče sevanje lajša in pomaga zdraviti vnetje in infekcije srednjega ušesa, lajša bolečine v grlu, umiri tudi težje primere tinitusa (po desetih savnanjih) in umiri krvavenje iz nosu. Infrardeče sevanje ob uporabi savne naj bi imelo tudi naslednje učinke, s katerimi upočasnjuje in zmanjšuje nekatere efekte staranja, kot so:
- hladne roke in noge
- visok krvni pritisk (primer sladkornega bolnika, katerega sistolični pritisk se je zmanjšal s 180 na 125, poleg tega pa je izgubil tudi del telesne teže)
- revmatični artritis (pri kliničnih raziskavah so rešili sedem od sedmih primerov)
- rana na dvanajsterniku (ozdravljena)
- bolečine, ki ovirajo spanje (izginile)
- bolečine pri zlomih zaradi osteoporoze (po vsakem infrardečem sevanju so bolečine izginile vsaj za tri dni)
- hemoroidi (zmanjšani)
- cistitis (ozdravljen)
- gastritis (ublažen)
- hepatitis (ozdravljen)
- astma, bronhitis (olajšana)
- brazgotine ali zarastline po operacijah (zmehča, v nekaterih primerih celo zdravi).
Ob vsem naštetem pa infrardeče sevanje pomaga vzpostavljati ravnovesje v telesu pri glavobolih, izčrpanosti, nizkem ali visokem pritisku, motnjah spomina, impotenci, neješčnosti, zaprtju, astmi in bronhitisu. Kljub številnim pozitivnim učinkom uporabe infrardeče savne pa jo strokovnjaki odvsetujejo pri akutnih vročinskih stanjih, svežih vnetjih kože, ostalih mehkih tkiv in sklepov, pri nagnjenosti h krvavitvam, pri sumu na maligni proces, pri bolezenski zožitvi arterij in težkim srčnim bolnikom z zastajanjem tekočin.
Kultura savnanja
Osnovno pravilo stalnih uporabnikov savne je uživanje, sproščanje in potenje. Za vse ostalo so samo priporočila in ni pravil, pravi naša sogovornica Ivica Flis Smaka, ki priporoča, da:
- pijete večje količine tekočine v času savnanja in po njem
- se oprhate pred vstopom v savno in se tudi dobro obrišete, da je potenje bolj intenzivno
- vstopate v savno goli ali ogrnjeni z brisačo
- se v savni usedete ali uležete na brisačo
- v parni savni uporabljate za čiščenje in hlajenje okončin ter obraza curke vode iz nameščenih cevi.
Postopek savnanja poteka v izmeničnih fazah potenja v savni, prhanja, ohlajanja in počitka. Po vsakem savnanju je prhanje obvezno, vendar ne potrebujemo mila in šamponov. Po prhanju lahko izberemo glede na razpoložljive možnosti plavanje v bazenu z mrzlo vodo, potapljanje v kadi s hladno vodo, hojo po Kneippovih kadičkah, ohlajanje rok po Kneippu ali polaganje ledu ter hlajenje obraza in zatilja. Vzemimo si tudi čas za počitek. Ta naj traja tako dolgo, kolikor časa smo bili v savni. V prostoru za počivanje sta zaželena mir in tišina, zato klepet raje odložimo za poznejši čas in druge okoliščine. Postopek savnanja ponovimo trikrat do petkrat, v parni savni lahko celo večkrat. Preden se odpravimo ven, si vzemimo pol ure za počitek, da se temperatura uravnovesi. Ko boste prišli domov, se boste počutili kot prerojeni in prijetno utrujeni. V vsakodnevni naglici pa si za savnanje vzemite dovolj časa, da ob menjavanju posameznih faz savnanja ne boste podoživljali občutka, da lovite jutranji avtobus. Čeprav se na savnanje spomnimo le v hladnejših mesecih, pa je blagodejno v vseh letnih časih in mesecih.
Katera savna je primerna za vas
Se sprašujete, če je savnanje primerno za vas? Če nimate zgoraj navedenih zdravstvenih težav, je savnanje za vas primerno ne glede na starost. Na splošno pa velja, da je parna savna bolj znosna in prijazna telesu, zato jo ljudje lažje prenašajo. Glede na količino in vsebnost vlage pa lahko izbirate med več vrstami savne.
Suha finska savna ima temperaturo od 70 do 100 stopinj Celzija, zrak pa ima do 10 % relativne vlažnosti.
Vlažna finska savna je v temperaturnem območju med 70 in 90 stopinj Celzija, relativna vlažnost v prostoru pa je od 25 do 30 %. Vlažnost dosežemo s polivanjem vročega kamenja z vodo. Ob tem nastane vročinski val, telo oblije vroča para, ki lahko sproži celo občutek, podoben bolečini. V resnici je to najboljši način čiščenja in pomlajevanja telesa in duha. Med savnanjem moramo dobro vzdrževati in uravnavati ravnovesje med vročino in vlago.
Zeliščna savna ima v prostoru temperaturo od 45 do 65 stopinj Celzija, relativno vlažnost od 40 do 65 %. Ta oblika savne izhaja iz suhe različice. Voda, ki jo polivamo po razgretem kamenju, je obogatena z dodatki aromatičnih izvlečkov. To med uparjanjem daje poseben vonj, pogosto zelo čarobne in blažilne občutke.
Parna savna v primerjavi s finsko omogoča popolnoma drugačno obliko savnanja. Temperatura v prostoru je od 45 do 65 stopinj Celzija, ob visoki relativni vlažnosti od 40 do 65 %. Tovrstne savne imajo vgrajeno posebno pečico z vodnim rezervoarjem in parnim generatorjem. Parni generator s celotnim računalniškim nadzorom je nameščen zunaj savne. Med njegovim delovanjem puhajo oblaki vroče pare v savno. Kadar v vodni rezervoar nalijejo aromatične dodatke, nastaja v savni odišavljena para. Parna savna omogoča hkratno občutenje toplote, vonjev in sprostitev. Kadar je zrak v prostoru nasičen s paro do 100 %, je priporočljiva temperatura v savni od 40 do 45 stopinj Celzija. Ob takšni vlažnosti je za veliko večino ljudi to najbolj prijetna temperatura.
Caldarium je prostor, segret na temperaturo od 42 do 45 stopinj Celzija, ki je v modernem času nasičen s paro. S počitkom v tem prostoru, ki izhaja iz rimskih časov, spodbujamo regeneracijo in nego kože ter lasišča, blagodejen vpliv pa ima tudi na dihala.
Hamam ali turška savna je parna savna s temperaturo okrog 55 stopinj Celzija. Pri tej temperaturi in vlagi se dobro uravnava pH in vlažnost kože ter pomaga pri čiščenju dihal. Pomaga predvsem pri izkašljevanju sluzi, še posebej če so v pari dodatki timijana ali soli.
Laconium so uporabljali Rimljani za potenje in čiščenje telesa. Temperatura v njem je od 60 do 65 stopinj Celzija. Po 15 minutah se telo začne pospešeno potiti, vendar je toplota v prostoru prijetna in daje občutek udobja. V tem prostoru lahko prebijemo največ eno uro, priporočljivo pa je, da se po 20 minutah oprhamo.
Rasul je postopek, ki združuje terapijo z blatom ali algami v obliki oblog ali premaza v kombinaciji s počitkom v parni savni. Postopek je terapevtski in kozmetični. Najprej telo premažejo ali obložijo z blatom, temu pa sledi blagodejna masaža. Ob sočasnem sproščanju se v prijetnem okolju toplega prostora in pare obloge navlažijo. S tem se navlaži tudi koža, pore se razširijo in čiščenje telesa se začne.
Piše: Jana Bajželj