Domov / Zdravje / Senzacija iz slovenskih pomivalnih strojev

Senzacija iz slovenskih pomivalnih strojev

Slišali smo zgodbo kot iz filma, sploh ne le dokumentarnega, saj so dogodki ob presenetljivih odkritjih v fiktivnih zgodbah nič manj vznemirljivi o tega, kar se je Nini Gunde Cimerman in Poloni Zalar dogajalo še malo več kot mesec dni nazaj.

Pomivalni stroj

A novica je vsebovala tudi opozorilo, pravzaprav celo nekaj grozilnih misli: »Okuženi dve tretjini pomivalnih strojev«, »Našli zdravju nevarno glivo«.
Kaj torej to odkritje pomeni za naša gospodinjstva in kakšno nevarnost resnično predstavlja? Laično rečeno so glive lahko ekstremne ali pa napadalne, torej ekstremofilne ali patogene.
S katerimi imamo opravka doma? »Te v strojih bi naj bile patogene, a smo ugotovili, da so tudi te izjemno ekstremofilne. Ponavadi so prilagojene na en ekstrem, recimo visoko slanost, a tukaj imamo poliekstremofilne, prilagojene tako na visoke temperature, na čisto kislino in čisto bazo, na največji razpon Ph, česar ni dosegel še noben organizem.

Ob tem pa se odpira veliko novo področje z vprašanjem: Kateri mejni pogoji preprečujejo njihovo rast? Ker znanstveniki fiziologije teh črnih kvasovk, konkretno Exophiale dermatitidis, še ne poznajo, ne vedo, kako jih ustaviti. Ta fenomen med patogenimi organizmi išče profesor de Hook iz Nizozemske v naravi že desetletje. Edine izolate je imel najti na pacientih (na koži v pljučih, na možganih). Nihče ni vedel, kje se pacienti okužijo.
»Seveda sva ga s Polono takoj po našem odkritju o tem obvestili.

Torej, da jih je iskal na napačnih mestih in da se širijo z vodo, in ne zrakom, kot je mislil. Tudi sama selekcija je bila zanj nove oblike, saj ekstremno okolje pobije vso konkurenco, one pa se veselo množijo.« Profesorica nam tudi razloži, da so tudi v vodi, a v zelo majhnih količinah, morda dve koloniji v sedemdesetih litrih. Nekateri pridejo v pomivalni stroj, kjer so zanje enkratni pogoji, vse preostalo pa propade.

Kdo je v nevarnosti?

Pa se vrnimo k pacientom: »Še vedno ne vemo, ali so bili omenjeni pacienti resnično okuženi prek pomivalnih strojev, saj teh podatkov nimamo. Vsekakor je odkritje pomembno tudi za zdravstvo, da bodo zdravniki v stiku s pacientom, ki bi imel v organih črne kvasovke, pomislili na to možnost. Tudi ne vemo, ali imamo pri nas pacienta s takimi glivami. Zagotovo pa lahko trdim, da so določene rizične skupine resno bolj ogrožene kot druge. Iz tega sledi, da sama ne bi več prala stekleničke za dojenčka v pomivalnem stroju, saj imajo novorojenčki še slabo razvit imunski sistem. Mislim, da bi na to morali pomisliti v vrtcih in v domovih starostnikov, kjer imajo običajno kar nekaj pomivalnih strojev. Če spadaš v neko ogroženo skupino, imaš raka, diabetes, bi se bilo pametno temu izogibati. A ne glede na vse, to ni nekaj tako nevarnega kot bakterija E. coli in njen pohod pred nekaj tedni. Zdravi ljudje z dobrim imunskim sistemom naj ne bi bili v nevarnosti, a omenjene skupine morajo biti pozorne. Prav tako tisti s težavami v želodcu in pacienti s cistično fibrozo.

Rešitve

V članku o rezultatih raziskave, ki je dvignila prah, je slovenska znanstvena skupina na problem le opozorila. Seveda se takoj pojavi vprašanje, kako naprej in kako do rešitve. »Da pa bi se ta problem dalo rešiti, je treba raziskati fiziološke meje organizma, torej najti pogoje, v katerih se razvoj ustavi. Gotovo obstajajo detergenti, kjer se ne bodo mogli tako množiti. Lahko se morda naredi tesnila, kjer se ne bodo pojavljali, ali pomivalne stroje z manj špranjami, kamor ti hudi pogoji ne sežejo. Tudi ekološko prijazni, zmanjšani ciklusi vode in nižje temperature pri pranju niso pametne poteze v tem primeru. Gotovo je neka kombinacija dejavnikov, ko Exophiale dermatitidis ne bi preživele.

Vse to so področja nadaljnjih raziskav,« nam prijazno razloži dr. Gunde Cimermanova in doda, da si ona in njena skupina želita nadaljnjih raziskav in sodelovanja s proizvajalci pomivalnih strojev, ne pa da se ti na znanstvenike spravijo z očitanjem, ali se zavedajo, koliko težav lahko imajo zaradi objave njihovega članka.

Slednje vsekakor ni problem znanstvenikov, saj ti le opozarjajo na problem, industrija pa bi lahko razmišljala o tem, da bi jim podala roko, in skupaj bi iskali rešitev.

Ugotovitve

GliveGLIVE EXOPHIALE DERMATITIDIS
– se ne prenašajo po zraku, pač pa z vodo;
– se v skrajnih pogojih pomivalnih strojev selektivno namnožijo;
– vsak nov pritok vode v stroj jih namnoži;
– v pomivalnih strojih je le en genotip, in to najbolj trdoživ, tudi najbolj nevaren;
– v laboratorijskih pogojih se lahko rekombinirajo v nov, še hujši genotip.

O avtorju zdravje.si