DomovBolezni in simptomiSrčni infarkt - pomembna je vsaka minuta

Srčni infarkt – pomembna je vsaka minuta

Srčni infarkt nastane, ko se zamaši ena ali več koronarnih arterij. Pojavi se bolečina, ki jo najpogosteje čutimo v prsnem košu, in se lahko širi tudi proti rokam, čeljusti, proti hrbtu ali proti trebuhu. Pomembno je, da ob takih bolečinah pomislimo tudi na možnost srčnega infarkta in čim prej pokličemo reševalce oziroma obiščemo zdravnika.

- Oglas -

Več časa kot preteče od začetka bolečine do terapevtskih ukrepov, več celic srčne mišice bo odmrlo in hujše bodo posledice. Srčni infarkt je vodilni vzrok umrljivosti tako moških kot žensk v razvitih delih sveta, kamor po pojavnosti bolezni spada tudi Slovenija. Na srečo imamo danes več oblik zdravljenja srčnega infarkta, kar lahko rešuje življenja in preprečuje trajne poškodbe.

Žila se zamaši

Srce je mišična črpalka, ki v telesu črpa kri, bogato s kisikom in hranili, do organov, od njih pa odvaja presnovke. Srčna mišica ima lastne žile, ki jo prehranjujejo: to so koronarne ali venčne arterije. Srcu dovajajo kri, bogato s kisikom in hranili. Koronarne arterije srčno mišico obdajajo po zunanji površini.

Ločimo dva koronarna sistema, levega in desnega. Levi koronarni sistem prehranjuje večinoma levi preddvor in levi prekat. Pomemben je, ker črpa s kisikom bogato kri po telesu in je zaradi tega tudi bolj obremenjen. Levi koronarni sistem se v svojem poteku razcepi še na dve večji veji koronarnih arterij. Vsaka prehranjuje del srčne mišice levega prekata.

- Oglas -

Najpogostejši vzrok zamašitve koronarne arterije je napredovala ateroskleroza, pri kateri znotraj žilne stene nastajajo plaki in tako ožijo svetlino. Pretok krvi skozi koronarno arterijo se manjša. Proces ateroskleroze napreduje počasi. Običajno se začne že v mladosti in dolgo časa ne povzroča nobenih težav. Napredovali plaki, pri katerih se celični pokrov postopoma tanjša, se lahko pretrgajo in njihova vsebina pride v stik s krvjo. Takrat na tem mestu nastane krvni strdek, ki lahko nenadoma zamaši žilo. Zato do srčne mišice ne priteče dovolj krvi, bogate s kisikom in hranili. To stanje imenujemo ishemija. Če traja dalj časa, pripelje do srčnega infarkta.

Če zapore ali kritičnega zoženja koronarne arterije ne odstranimo ali premostimo, prične srčna mišica odmirati. Nadomeščati jo prične vezivo in tako nastane brazgotinsko tkivo, ki ima drugačne raztezne lastnosti kot primarno srčno tkivo. To kratkoročno ne povzroča večjih težav, a vodi v dolgotrajne probleme, kot so srčno popuščanje in življenje ogrožajoče motnje ritma (aritmije). Popuščanje srca je stanje, pri katerem srce ne zmore črpati toliko krvi po telesu, kot je telo (organi in tkiva) potrebujejo. Najbolj nevarna motnja srčnega ritma je prekatna fibrilacija. Če je ne zdravimo pravočasno in pravilno, lahko povzroči smrt.

Bolečina v prsnem košu

Za srčni infarkt je najznačilnejša bolečina ali nelagodje v prsnem košu, ki je lahko različne narave (stiskajoča, pekoča …) in različno močna. Običajno je stalna, nastane lahko v mirovanju ali med telesno dejavnostjo in ni odvisna od položaja telesa ali dihanja. Bolečina se lahko širi tudi proti vratu ali rokam, proti hrbtu in proti trebuhu. Lahko se ji pridruži tudi občutek težkega dihanja, potenje, slabost ali bruhanje. Pri nekaterih bolnikih je bolečina neznačilna ali je celo ni (starejši bolniki, bolniki s sladkorno boleznijo).

Večina ljudi je prepričana, da je srčni infarkt nenaden in močan, kot je običajno prikazan v filmih (oseba se prime za prsni koš in se zgrudi na tla). A seveda ni vedno tako. Pomembno je, da si zapomnite: tudi če niste popolnoma prepričani, da so simptomi, ki jih imate, značilni za srčni infarkt, vseeno potrebujete pomoč zdravnika, ki bo možnost infarkta lahko tudi izključil.

Hitro ukrepanje v primeru suma na srčni infarkt, je ključno. Z njim si lahko rešite življenje in zmanjšate delež poškodbe srčne mišice. Zdravljenje je najuspešnejše, če se prične v času ene ure od pojava simptomov. Zavedati se moramo, da srčni infarkt lahko vodi tudi v smrt. Zato je potrebno ob simptomih infarkta, ki so opisani zgoraj, čim prej poklicati reševalce ali zdravnika. Če vam je zdravnik predpisal zdravilo nitroglicerin, dajte pod jezik eno tabletko ali naredite dva vpiha zdravila. Poleg tega vzemite tudi eno tableto aspirina. Ostanite mirni in počakajte na strokovno pomoč.

Razširitev ali obvod

Zdravnik ugotovi srčni infarkt s pomočjo več preiskav.

  • Posname elektrokardiogram (EKG), ki predstavlja grafični posnetek električne dejavnosti srca. Iz posnetka je razvidno, kateri deli srca so prizadeti.
  • Poleg tega odvzame tudi kri za krvne preiskave. V krvi se namreč določa raven encimov, ki se sproščajo iz celic, ko slednje pričnejo odmirati. To so označevalci poškodbe srčne mišice (predvsem troponin).
  • Naslednja preiskava je koronarografija. Z njo prikažemo koronarne arterije. Pri tem lahko določimo, ali je tudi katera od arterij zožena ali celo zaprta. Preiskava poteka tako, da z žico potujemo po žilah do srca (vstopno mesto je lahko arterija na roki ali v dimljah), in ko pridemo do koronarnih arterij, vanje vbrizgamo kontrastno sredstvo.

Zožene oziroma zaprte dele koronarnih arterij razširimo s posebnimi balončki, lahko pa vstavimo tudi žilno opornico, ki drži žilo odprto. Poseg strokovno imenujemo perkutana koronarna intervencija in se rutinsko izvaja v večjih bolnišničnih središčih. V primeru, da je zaprtih več koronarnih žil ali da se zapore ne dajo premostiti s katetrom in balončkom, prihaja v poštev kirurški poseg (operativna namestitev kirurških obvodov).

- Oglas -
Srčni infarkt
Hitro ukrepanje v primeru suma na srčni infarkt, je ključno. Z njim si lahko rešite življenje in zmanjšate delež poškodbe srčne mišice.

Za lažje delo žil

Poleg teh posegov je vedno potrebno tudi zdravljenje z zdravili.

  • Acetilsalicilna kislina (Aspirin) preprečuje nastajanje strdkov. Prav tako pomaga držati arterije odprte pri tistih, ki so imeli narejene kirurške obvode ali koronarno angioplastiko.
  • Klopidogrel (Plavix, Zyllt) dobijo posamezniki, ki so jim ob perkutani koronarni intervenciji v eno ali več žil vstavili žilno opornico. V primerjavi z acetilsalicilno kislino tudi klopidogrel preprečuje nastajanje strdkov. Jemati ga je treba od enega meseca do enega leta po vstavitvi opornice (odvisno od tipa opornice).
  • Digitalis (Digoxin) upočasni hitro utripanje srca. Z njegovo pomočjo srce utripa tudi močneje.
  • Zaviralci angiotenzinske konvertaze (kaptopril, enalapril, perindopril in druge učinkovine) preprečujejo nastajanje snovi v telesu, ki oži žile. Uporabni so za zdravljenje pri povišanem krvnem tlaku. Predpisujemo jih takoj po srčnem infarktu, saj so raziskave pokazale, da je potem krčljivost srca boljša.
  • Zaviralci receptorjev beta (bisoprolol) upočasnijo utripanje srca, znižajo tudi krvni tlak.
  • Nitrati (gliceriltrinitrat) povzročijo takojšnjo sprostitev žil (in s tem povečajo krvni pretok po žilah) in posledično omilijo bolečino v prsnem košu.
  • Zaviralci kalcijevih kanalov (na primer amlodipin) sproščajo žile. Uporabljamo jih pri bolečini v prsnem košu ali pri povišanem krvnem tlaku.
  • Diuretiki (furosemid) povečajo izločanje tekočine iz telesa, uporabljamo jih za zdravljenje povišanega krvnega tlaka
  • Zdravila za zniževanje serumskih vrednosti holesterola (statini) znižajo koncentracijo LDL holesterola v krvi.

Srčni infarkt lahko preprečimo

Srčni infarkt lahko prizadene vse ljudi. Nekatere osebe so bolj dovzetne (v večji nevarnosti), da jih prizadene srčni infarkt predvsem zato, ker so pri njih prisotni dejavniki tveganja. Ti so:

  • predhodna koronarna bolezen srca (miokardni infarkt, angioplastika, srčni obvodi, angina pektoris)
  • starost: pri moških nevarnost za srčni infarkt naraste po 45. letu starosti, pri ženskah po 55. letu starosti oziroma po nastopu menopavze
  • družinska obremenitev s srčno-žilnimi boleznimi: oče ali brat pred starostjo 55 let in mama ali sestra pred 65. letom starosti
  • kajenje
  • visok krvni tlak
  • povišan holesterol
  • čezmerna telesna teža oziroma debelost
  • telesna nedejavnost
  • sladkorna bolezen.

Kaj lahko naredimo sami, da srčni infarkt preprečimo? Čim bolj se izogibajmo dejavnikom tveganja, ki pripeljejo do srčnega infarkta. Pomemben je zdrav življenjski slog, kamor sodi zdrava prehrana, veliko gibanja, opustitev kajenja in čezmernega uživanja alkohola. Paziti je treba na telesno težo. Dober pokazatelj ogroženosti za srčni infarkt je obseg pasu (merjen v višini popka), ki naj pri moških ne bi presegal 90 centimetrov in pri ženskah 80 centimetrov.

Naš izbrani zdravnik ali zaposleni v posebnih ambulantah zdravstvenih centrov lahko opravijo temeljit klinični pregled in laboratorijske analize krvi in nam na podlagi izvidov izračunajo koronarno ogroženost. Večja kot je, bolj je pomembno, da zdravimo spremljajoče dejavnike tveganja, kot so povišan krvni tlak, povišane vrednosti holesterola in glukoze v krvi in podobno.

.
- Oglas -
- Oglas -

Preberi tudi

- Oglas -