Prva pomoč pri vročinskih krčih

Vročinski krči pri otrocih, ki trajajo do nekaj minut, ob ustreznem ukrepanju navadno ne pustijo nobenih posledic. Nevarnejši so krči, ki trajajo dlje ali se ponavljajo. V nekaterih primerih povzročijo trajno možgansko poškodbo, zato moramo ob njihovem pojavu primerrno ukrepati. Pri otroku, ki je nagnjen k vročinskim krčem, ob vsakem povišanju telesne temperature to znižujemo, da se ne dvigne nad 38 stopinj Celzija.

Najpogosteje so mišični krči pri otrocih povezani s povišano telesno temperaturo, pove ekipa nujne medicinske pomoči iz Maribora. Približno do pet odstotkov otrok jih dobi vsaj enkrat. Pojavijo se lahko pri povišani telesni temperaturi nad 38,5˚ C in so lahko prvi vidnejši znak bolezni. Najpogostejši so v starosti od šestih mesecev do šestih let, z vrhom pojavnosti pri približno osemnajstih mesecih. Po tej starosti navadno minejo, kar naj bi bilo povezano z odpornejšim živčevjem. Pogostejši so jeseni in pozimi ob virusnih okužbah, redkejši pa poleti.

Nevarnejši so dolgotrajni vročinski krči

Vročinski krči lahko trajajo različno dolgo in se največkrat ne ponovijo, le nekateri otroci imajo vročinske krče večkrat. Lahko so enostavni ali kompleksni. Enostavni trajajo manj kot petnajst minut, se ne ponovijo v štiriindvajsetih urah in zajamejo vse telo (generalizirani). Kompleksni trajajo dlje kot petnajst minut, se ponovijo v štiriindvajsetih urah in so žariščni (zajamejo samo roke ali noge).

Če vročinski krči trajajo le do nekaj minut in če ustrezno ukrepamo, navadno ni nevarnosti in ne pustijo posledic na otrokovem zdravju. Če trajajo dlje časa ali se še večkrat ponovijo, pa lahko v nekaterih redkih primerih zaradi motene oskrbe možganov s kisikom povzročijo tudi trajno možgansko poškodbo. Vročinski krči le v enem odstotku povzročijo epilepsijo. Ekipa mariborskih reševalcev navaja še, da vzroka za nastanek vročinskih krčev ne poznamo. Strokovnjaki ga bolj kot povišani telesni temperaturi pripisujejo vnetnim posrednikom (mediatorjem), ki se sproščajo ob povišani telesni temperaturi in okužbi.

Večja možnost za pojav vročinskih krčev je:

• ob vnetjih ušesa, žrela, vnetjih sluznice želodca ali črevesja
• po cepljenju
• če je kdo v družini imel vročinske krče
• če otrok zaostaja v razvoju
• če ima nevrološke težave.

Nekateri dejavniki tveganja, ki povečajo nevarnost ponovitve vročinskih krčev, so:

• že prej omenjeni dedna nagnjenost k vročinskim krčem, zaostanek v razvoju in nevrološke težave
• starost ob prvem napadu – mlajši je otrok, večja je verjetnost ponovitve
• telesna temperatura ob prvem napadu – nižja je, večja je verjetnost ponovitve.

Vročinski krči niso povezani z znotrajlobanjsko okužbo, kot sta vnetje možganskih ovojnic (meningitis) ali možganov (encefalitis), čeprav lahko obe obolenji prav tako povzročata krče.

Podobni so epileptičnimnapadom

Vročinski krči so podobni epileptičnim in starše zaradi znakov pogosto zelo prestrašijo.
Znaki vročinskih krčev so:

• visoka vročina
• zardel obraz, pozneje bledica, lahko tudi modrikast obraz
• telo zajamejo krči – lahko zajamejo celo telo, lahko trzajo samo roke in noge
• divje otepanje
• usločen hrbet in nazaj nagnjena glava
• lahko navzgor obrnjene oči, da se vidi le beločnica, otrok se ne odziva
• sprememba ali motnja zavesti: otrok lahko nenadoma izgubi zavest ali je nemiren in zmeden
• oteženo dihanje
• lahko pena na ustih ali otroku iz ust teče slina.

Ko krč popusti, je otrok izčrpan in zmeden, barva kože se normalizira.

Ostanimo mirni

1. Ko otrok dobi vročinske krče, ostanimo mirni, ukrepajmo hitro in najprej poskrbimo za varnost otroka. Zavarujmo ga, da med krči ne dobi poškodb, da ne pade ali se udari. Najbolje, da ga položimo na tla. Odstranimo predmete v njegovi bližini in pazimo, da z glavo ne udarja ob tla. Otroka ne zapuščamo. Nekdo naj pokliče na 112 nujno medicinsko pomoč. Nujno medicinsko pomoč pokličemo, ne glede na to, če krči že popustijo. Pomembno je le, da obvestimo dispečerja, ali krči še vedno trajajo ali so izzveneli, saj je od tega odvisno, kakšno ekipo bo poslal, razložijo mariborski reševalci.
2. Otroka slečemo, da ni v toplih oblačilih, in ga položimo v bočni položaj za nezavestnega (kolikor ob krčih lahko). Poskrbimo, da so dihalne poti proste. Ničesar mu ne dajemo v usta. Če otrok preneha dihati, takoj začnemo z oživljanjem.
3. Ko krči izzvenijo, znižujemo telesno temperaturo. Otroku damo sirup ali v zadnjik svečko proti temperaturi.
4. Ohlajamo ga. Po nogah ga polivamo z vodo s 37˚ C (mlačna voda) in ga nato zavijemo v mokro brisačo.
5. Ne pozabimo na merjenje telesne temperature. Ko se ta zniža pod 38˚ C, lahko otroka obrišemo in ga oblečemo v tanka oblačila. Ne pokrivamo ga s toplo odejo. Naj bo čim manj pokrit. Pri povišani telesni temperaturi je pomembno tudi, da otrok popije dovolj tekočine.

Nadzorujmo temperaturo

Če je otrok nagnjen k vročinskim krčem, ekipa omenjene nujne medicinske pomoči svetuje, da nadzorujemo vsako zvišanje telesne temperature. Poskrbimo, da se temperatura ne dvigne nad 38˚ C in smo ob otroku tako dolgo, da začne temperatura padati. Preden jo znižujemo z zdravili in otroka ohlajamo (polivamo vodo po nogah, zavijemo v mokro brisačo), mu slečemo topla oblačila, odstranimo tople odeje in prezračimo sobo.
Če se krči ponovijo, potem ravnamo, kot nam je predpisal zdravnik, med drugim damo otroku zdravilo (svečko) proti krčem. Če po desetih minutah ne minejo ali če se po tridesetih minutah po krču ne povrne normalno zdravstveno stanje, poiščemo zdravniško pomoč.

Meja je 38,5 stopinj Celzija

Strokovnjaki navajajo, da je telesna temperatura način obrambe organizma pred boleznijo. Pri sicer zdravih otrocih (če niso na primer srčni bolniki ali nagnjeni k vročinskim krčem), jo znižujemo šele, ko ta doseže 38,5˚ C, saj pripomore k premagovanju bolezni.

Zvonka Jug