Zasvojenost z zdravili: zlorabljena pomoč na recept

Letna rast porabe zdravil na recept se v Sloveniji vztrajno dviga. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije znaša povprečna letna rast nekaj manj kot šest odstotkov. Med skupinami zdravil je zadnja leta vse več povpraševanja po antidepresivih in analgetikih. Čezmerni odmerki zdravil pomenijo zlorabo in lahko vodijo v zasvojenost.

Brez zdravil si težko predstavljamo življenje. Ne glede na starost jih občasno vsi potrebujemo, k njim se zatečemo zaradi raznih zdravstvenih tegob. Zdravila s svojimi učinkovinami preprečujejo, lajšajo in zdravijo bolezenske znake. Prevladujoči del današnjih farmacevtskih zdravil je izdelan na osnovi organske sintezne kemije in biotehnologije. Ob zdravilnih učinkih jih praviloma spremljajo tudi določeni neželeni vplivi na telo, ki se pri ljudeh različno močno izrazijo.

Zdravila kot mamila

Večina uživa predpisana zdravila skrbno in dosledno, dokler je jemanje potrebno. So pa tudi posamezniki, ki zdravila uživajo samovoljno, kar pomeni, da odmerke zdravil prilagajajo brez zdravnikovega vedenja. Dr. Ervin Strbad, dr. med., spec. psihiatrije, kot zlorabo poimenuje vsako jemanje zdravil, ki se vnašajo v večjih odmerkih in za druge namene, kot jih je predpisal zdravnik, torej brez strokovnega nadzora in po lastni presoji.
Takšno jemanje ogroža telesno ali duševno zdravje in tudi socialno stanje posameznika. Takrat lahko tudi zdravila imenujemo mamila, tako kot so to heroin, kokain, LSD … Tudi jemanje zdravil, ki niso zakonito dovoljena, je zloraba, pri kateri lahko posameznik pričakuje ogromno neželenih učinkov.

Namerna zloraba zdravil na recept ali zdravil v prosti prodaji zajema:

• zavestno uporabo višjih odmerkov, kot so bili predpisani
• podaljševanje obdobja uporabe zdravil
• kopičenje zaloge zdravil in uporabo zdravil sočasno z alkoholom
• uživanje zdravila brez potrebe
• uživanje na drugačen način od predpisanega, na primer vdihavanje prahu zdrobljene tablete namesto zaužitja.

Zloraba v porastu

Zloraba zdravil na recept ni nekaj novega, a vendar je v zadnjih nekaj letih postala bistveno bolj razširjena, kar gre gotovo pripisati novodobnemu porastu duševnih stisk in težav, pa tudi ne posebno zahtevni dostopnosti zdravil. Do njih pridemo že, ko o svojih tegobah spregovorimo zdravniku. Če se zdijo dovolj resne, običajno dobimo recept za zdravilo, ki bi stisko zmanjšalo. Nekatera zdravila lahko posamezniki brez posebnih težav pridobijo tudi na črno, iz tujine prek svetovnega spleta.

Zasvojenost z zdravili se večinoma nanaša na zdravila, ki vplivajo na živčevje:

• preprečujejo duševne stiske
• odpravljajo nespečnost
• blažijo telesne bolečine
• ustvarjajo boljše razpoloženje oziroma zmanjšujejo vznemirjenost in posledice stresa.

Na črni listi

Najpogosteje zlorabljena zdravila so: barbiturati, benzodiazepini (pomirjevala in uspavala), ter opioidni analgetiki (zdravila za zdravljenje močne bolečine).

1. BARBITURATI upočasnijo možgansko dejavnost, učinkujejo pomirjevalno, uspavalno, proti krčem in bolečini. Uporabljamo jih za umiritev pred operacijo, pri epilepsiji, pri operacijah možganov in pri možganskih poškodbah. V visokih odmerkih delujejo zaviralno na dihanje, srce in ožilje, v previsokih odmerkih povzročijo zastoj dihanja in smrt.
Poleg želenih učinkov se ob uporabi lahko pojavijo tudi neželeni: vrtoglavica, boleče grlo, tiščanje v prsih, bolečine v mišicah in sklepih, povišana temperatura, otekle veke, bolečina v prsih in drugo. Včasih so jih zdravniki predpisovali za preprečevanje nespečnosti in tesnobnih stanj, vendar so jih za ta namen nadomestila druga zdravila. Ob redni uporabi namreč lahko kmalu pride do zasvojenosti.

2. BENZODIAZEPINI zmanjšujejo stanja tesnobnosti ali anksioznosti (zdravila anksiolitiki, ki zmanjšujejo tesnobo in vznemirjenost), agresivnosti, delujejo kot pomirjevala in uspavala, uporabljajo pa jih tudi za druge medicinske namene, na primer za preprečevanje krčev.
Neželeni učinki, ki se lahko pojavijo, so omotičnost, zmedenost in slabša koordinacija gibov (pomembno pri vožnji). Ob prekinitvi daljše terapije z benzodiazepini se lahko pojavijo abstinenčni znaki, enaki prvotnim, ki so bili povod za zdravljenje: nemir, strah, zmedenost, panika, nespečnost. Preveliki odmerki benzodiazepinov povzročijo bistveno podaljšano spanje, tudi zmedenost. Zastrupitev ogroža življenje, še posebno če bolnik sočasno zaužije še alkohol ali barbiturate.

3. OPIOIDNI ANALGETIKI. – »Opioid« pomeni snov, ki ima podobne učinke kot morfij. Ta se v medicini uporablja za lajšanje neznosne bolečine, ki se ob prisotnosti analgetika spremeni tako, da je bolnik ne zaznava več kot neprijetno. Do razvoja tolerance (ko je za enak učinek potrebna večja količina zdravila) pride že po 12 do 24 urah jemanja morfija. Ob kroničnem uživanju, pojasnjuje dr. Ervin Strbad, dr. med., spec. psih., potrebuje oseba vedno večje odmerke, da bi dosegla enak učinek. To pomeni nastanek telesne odvisnosti.
Pri nadzorovanem in pravilnem jemanju protibolečinskih sredstev do zasvojenosti ne pride, medtem ko zloraba zdravil (ki služi doživljanju s snovjo povzročenega občutka zadovoljstva) privede do zasvojenosti. Takrat bi zasvojeni naredil vse, da bi prejel nov odmerek zdravila. Odtegnitveni sindrom, ki mine po 10 dneh, spremljajo slabost, bruhanje, driska, trebušni krči, bolečine v mišicah, povišana krvni tlak in srčni utrip, močno potenje in dehidriranost. Preveliko odmerjanje morfija vodi v komo in hudo dihalno stisko, kar je glavni vzrok smrti pri zastrupitvi z morfijem.

4. ANTIDEPRESIVI ali zdravila za zdravljenje depresivne motnje načeloma ne povzročajo zasvojenosti, vendar se ob kroničnem, dolgoletnem jemanju razvije toleranca (potreba po povečanju odmerka za enak učinek na počutje in izraženost simptomov). Odtegnitveni sindrom se lahko pokaže v motnjah spanja, prebavnih težavah in nihanju razpoloženja.

Smrtonosne mešanice

Tudi pri uživanju zdravil se tako kot pri drugih drogah toleranca sčasoma veča. Zato lahko pri zasvojenih ljudeh dnevna količina zaužitih tablet tudi do 40-krat presega tisto, ki jo predpiše zdravnik.
Zdravila so pogosto zlorabljena kot sredstvo za samomor. Obstaja pa tudi nevarnost, da se posameznik nenamerno in nehote zastrupi s hkratnim jemanjem pomirjeval in alkohola. Smrtonosna mešanica povzroči možganske okvare in dolgotrajno komo. Visok odmerek uspaval ali pomirjeval prizadane organske sisteme, ki presnavljajo in izločajo zdravila, zlasti jetra in ledvica, povzroči lahko zastoj dihanja in delovanja srca.

Večje tveganje pri starejših

Kot navaja poročilo Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, so posebno ranljiva skupina, ko gre za problematiko zlorabe zdravil, starejši ljudje. Starejši odrasli so pogosti uporabniki zdravil na recept in zdravil v prosti prodaji, kar gre pripisati temu, da je proces staranja pogosto povezan s socialnimi, psihološkimi in zdravstvenimi težavami.

Vznik različnih telesnih tegob, osamljenost, izguba ljubljene osebe, tesnoba ali pešanje kognitivnih funkcij, vse to lahko doleti človeka v starosti. S staranjem se povečuje tudi tveganje za pojav bolečine, in večina starejših oseb poroča, da je pred kratkim čutila neko vrsto bolečine. Do neustrezne uporabe zdravil pogosto pride prav zaradi lajšanja bolečine, saj so učinki zdravil kratkotrajni.

Na videz neškodljiva zdravila na recept ali celo nekatera zdravila v prosti prodaji imajo ob sočasnem uživanju alkohola škodljiv učinek, saj povzročijo čezmeren pomirjevalni učinek in s tem povečano tveganje nesreč in poškodb. Uživanje alkohola v kombinaciji z nekaterimi zdravili lahko pri starejšem človeku povzroči težave že pri zmernem ali zgolj občasnem pitju. Omenjeno poročilo še navaja, da približno tretjino vseh zdravil, med katerimi so pogosto benzodiazepini in opioidni analgetiki, uporabljajo osebe, starejše od 65 let. Psihoaktivna zdravila pogosteje predpisujejo starejšim ženskam kot moškim in te tudi pogosteje zlorabijo ta zdravila. Uporaba pomirjeval in že majhnih učinkov alkohola poveča škodljive učinke teh zdravil, poleg tega pa precej poveča nevarnost prevelikega odmerka.

Nespečna mladost

Dovzetne so pravzaprav vse generacije, od najstnikov dalje. Podatki, ki veljajo za Združene države Amerike, kažejo, da je okrog tri milijone mladoletnikov in sedem milijonov mladih, starih od 18 do 25 let, vsaj enkrat uporabilo zdravilo na recept za nezdravstvene namene.
Skrb zbujajo tudi izsledki ene od svetovnih raziskav, ki kažejo na to, da med mladimi narašča poraba uspaval. Vzrok za to je predvsem vsepogostejša kronična nespečnost, ki je pogosto povezana s čustvenimi motnjami, kot je depresija, in z anksioznimi motnjami (bolestna tesnoba in nemir, vsiljive misli).
Ko se zasvojenost razvije, je težko ozdravljiva, predvsem zasvojenost od pomirjeval in uspaval, ki se razvije že po nekajtedenskem jemanju. Uspešno zdravljenje je dolgotrajno, saj mora poleg razstrupljanja (detoksifikacije) nujno vključevati še psihoterapevtsko delo (predelava osebne zgodovine).

Opozorilni znaki

Na zasvojenost z zdravili posumimo v naslednjih primerih.

1. Posamezniku zdravila zmanjka presenetljivo hitro oziroma veliko prej, kot bi se to moralo zgoditi glede na predpisano količino.
2. Zalotimo ga pri nenavadnem načinu zauživanja zdravila; si ga vbrizgava ali vdihava, čeprav je predpisano oralno uživanje (zaužitje z nekaj tekočine).
3. Sočasno jemlje druga, nepredpisana zdravila, brez predhodnega posvetovanja s svojim zdravnikom.
4. Išče način, kako bi prišel do več zdravila brez obiska osebnega zdravnika.
5. Pojavijo se spremembe v videzu (na primer zanemarjanje videza, nenadno izgubljanje ali pridobivanje telesne teže), obnašanju (na primer nenavadna dnevna zaspanost) ali odnosih (prepriljivost, nihanje razpoloženja).
6. Zavrača prijateljske stike in se zapira vase.
7. Težave ima že pri vsakdanjih opravilih ali zanemarja dolžnosti, kar prej zanj ni bilo značilno.
8. Brani se, ko ga vprašate o tem, kako jemlje zdravila oziroma ali kaj jemlje.
9. Opazimo preobčutljivost na svetlobo, zvoke ali druge dražljaje.

Odvisnost ali zasvojenost

Razlikovati moramo med odvisnostjo in zasvojenostjo. Od zdravila lahko postanemo odvisni, govorimo o fizični odvisnosti, ki pomeni, da se je zdravilo na poseben način vključilo v telesno presnovo in ga zato organizem nujno potrebuje. Na primer: jemanje določenih zdravil za uravnavanje krvnega tlaka pripelje do telesne odvisnosti od zdravila, a ne povzroča zasvojenosti, nevzdržne psihološke potrebe po snovi, ki prinese olajšanje oziroma ugodje. Na drugi strani, mamilo kokain povzroči psihično zasvojenost in ne telesne odvisnosti.

Piše Barbara Oražem Grm, univ. dipl. psihologinja