Zdrava prehrana močno vpliva na zdravje otrok in njihovo uspešnost. Neustrezne prehranjevalne navade v obdobju otroštva in mladostništva brez dvoma vplivajo na prehranjevalne navade v kasnejših življenjskih obdobjih, lahko pa so tudi vzrok številnih bolezni.
Kako kar najbolje zadostiti potrebe telesa za pravilno delovanje, je najbolje naučiti otroke čim bolj zgodaj. To pa je tudi eden izmed razlogov, da se ustrezni prehrani posvečajo tudi v slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih. Temelj zdravega prehranjevanja za otroke in mladostnike je pestra, kakovostna in raznovrstna prehrana, ki je dobra popotnica za nadaljnje življenje, so prepričani na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ). Seveda pa ustrezna prehrana ne vpliva samo na dobro počutje in pravilen razvoj posameznika, pač pa lahko vpliva tudi na izboljšanje kognitivnih zmožnosti učencev in dijakov, kar pa je za uspešno delo še kako pomembno.
Veseli smo, da je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) že pred leti pohvalila Slovenijo za ureditev področja šolske prehrane ter za sprejetje novega Zakona o šolski prehrani, ki je med drugim prinesel tudi ukinitev avtomatov s prehrambnimi izdelki v šolah. In ker že star pregovor pravi, da se po jutru dan pozna, je dobro začeti pri zajtrku. Nutricionisti so mnenja, da redno zajtrkovanje izboljša kakovost in količino dnevnega prehranskega vnosa, ob tem pa se zmanjša tudi tveganje za pomanjkanje nekaterih pomembnih hranil v prehrani. Kar pa se razvojno-psihološkega vidika tiče, so raziskovalci pri učencih, ki so redno zajtrkovali, ugotovili boljše kognitivne in spominske zmožnosti ter boljšo zmožnost učenja v primerjavi z njihovimi vrstniki, ki ne zajtrkujejo. Treba je seveda opozoriti tudi na količino in vrsto živil, ki tvorijo zajtrk. Ta naj bi bil pretežno sestavljen iz polnovrednih žitnih izdelkov (polnozrnati kruh, kosmiči …), ki ugodno vplivajo na zmeren dvig glukoze v krvi, v kombinaciji z beljakovinskim živilom (mleko, mlečni izdelki, pusti mesni izdelek…), kar še dodatno izboljša kognitivne zmožnosti in razpoloženje, ter z dodatkom zelenjave ali sadja oziroma 100 % soka, kar zviša hranilno vrednost obroka in ugodno vpliva na energijsko gostoto, so še zaključili na IVZ.
Arhiv Zdravja