Glavna težava sladkornih bolnikov je previsoka raven sladkorja v krvi. A najpogostejši in nevaren zaplet zdravljenja sladkorne bolezni je prevelik padec sladkorja – hipoglikemija. Če ne ukrepamo pravočasno, lahko privede do nezavesti. Ravno zato mora biti ustreznemu režimu zdravljenja prilagojena prehrana in način življenja bolnika. Izleti iz vsakdanje rutine, kot sta izpuščanje obrokov hrane ali nenačrtovana in pretirana telesna dejavnost, sta pogosta vzroka hipoglikemije.
Živčevje v nasprotju z drugimi organi v telesu poleg krvnega sladkorja ni sposobno uporabiti nekaterih drugih energijskih virov, ki so telesu vedno na voljo (proste maščobne kisline), zato ob njegovem pomanjkanju nastopi hipoglikemija. Dostikrat bolniki znake padanja krvnega sladkorja dovolj hitro opazijo (vendar ne vsi), da lahko ukrepajo, še preden padec sladkorja prizadene tudi delovanje možganov. Če se to vendarle zgodi, so posledice lahko hujše, saj se zamegli tudi bolnikova presoja – tako da si morda ne more več pomagati sam.
Raven sladkorja, pri kateri se pojavi hipoglikemija, je pri različnih posameznikih različna. Pri večini se težave pojavijo, ko krvni sladkor pade pod 3,5 milimola na liter. Pri tistih, ki imajo stalno nizek krvni sladkor, je meja nižja. Pri tistih z visoko vrednostjo pa višja, tako da nekateri hipoglikemijo občutijo že pri vrednostih pet milimola na liter. Ob težavah s hipoglikemijo je priporočljivo pogostejše merjenje krvnega sladkorja.
Telesna samoobramba
Za prve opozorilne znake poskrbi telo samo. V samoobrambi pred hipoglikemijo začne izločati hormon adrenalin. Oseba lahko to občuti kot tresenje rok, povečano znojenje, nemir in razbijanje srca. Znaki niso pri vseh enaki. Nekateri jih tudi ne opazijo, še posebno če so pri njih obdobja pomanjkanja sladkorja pogosta in dolgotrajna. Te doc. dr. Marko Medvešček, dr. med., opozarja, naj bodo še posebej pozorni, kaj se jim ob padcu sladkorja najprej začne dogajati. Lahko se na primer pojavi tudi pogosto zehanje ali malo slabši sluh.
Adrenergični znaki so opozorilo, da mora bolnik nekaj pojesti in tako pred padcem krvnega sladkorja zaščititi možgane. Če ima možnost, si najprej izmeri krvni sladkor, in če so vrednosti pod štiri milimole na liter, mora ukrepati. Tudi če možnosti nima in je prepričan, da mu je krvni sladkor padel, naj poje hrano za prvo pomoč. To pomeni 10 do 15 gramov enostavnih ogljikovih hidratov, ki hitro preidejo v kri (glejte okvir). Živila, ki imajo ob sladkorju tudi maščobe (na primer čokolada), niso primerna, ker sladkor iz njih v kri ne preide dovolj hitro. Učinek naj bi sledil v 15 minutah, če potem krvni sladkor še vedno ni nad štirimi milimoli na liter, ukrep ponovi. Če še vedno ni bolje, je potrebna zdravniška pomoč.
Zmedenost poslabša izid
Če pomanjkanje krvnega sladkorja že prizadene delovanje možganov, si oseba težje sama pomaga, saj tako imenovani nevroglikopenični znaki zajemajo tudi zmanjšanje zbranosti, občutek prazne glave, lakoto, težave pri govorjenju, mravljinčenje jezika in okoli ust, nerodne kretnje in zmedenost. Obe vrsti znakov ob hitrem ukrepanju minejo in ne pustijo posledic, le pri hudi hipoglikemiji lahko pride do nepovratnih nevroloških okvar.
Kadar oseba zaradi hipoglikemije ne more zaužiti hrane oziroma izgubi zavest, mora prejeti injekcijo glukagona, hormona, ki hitro zviša raven glukoze v krvi. Dobro je, da so družinski člani ali prijatelji pripravljeni tudi na ta scenarij, da se lahko hitro odzovejo, pripravijo in vbrizgajo glukagon. Če ga nimajo, je treba poklicati nujno zdravniško pomoč.
Izleti iz rutine
Hipoglikemija se najpogosteje pojavlja pri tistih, ki se zdravijo z inzulinom, vendar tudi zdravljenje z nekaterimi tabletami ni brez tveganj (tablete iz skupine sulfonilsečnine ali repaglinid).
Sladkorni bolnik mora ob zdravljenju upoštevati morebitne spremembe v življenjski rutini. Zdravila najpogosteje povzročijo prevelik padec sladkorja, kadar ob njihovem nespremenjenem odmerku oseba:
- ob rednem obroku poje premalo hrane ali obrok poje prepozno
- obrok izpusti in ne prilagodi odmerka zdravila
- opravi neobičajno naporno ali dolgotrajno telesno dejavnost, ne da bi ob tem kaj pojedla
- pije alkoholne pijače na prazen želodec.
Seveda lahko do prevelikega padca sladkorja pride tudi, če pomotoma vzame en odmerek dvakrat.
Prva pomoč
Knjiga Sladkorna bolezen tipa 2 kot hrano za prvo pomoč ob hipoglikemiji priporoča:
- štiri tablete glukoze,
- dva trda bombona,
- dve do tri kocke sladkorja,
- žlica džema ali marmelade,
- žlica medu,
- deciliter sladkega čaja,
- deciliter pomarančnega, jabolčnega ali grozdnega soka,
- deciliter kakršnegakoli nektarja,
- deciliter brezalkoholne sladke pijače,
- deciliter sladkanega kompota.
Leave a Comment