Razbijanje srca v mirovanju: Zakaj ga začutite prav takrat, ko sedite pri miru

Zvečer sedite na kavču, ko v prsih nenadoma začutite močan udarec, preskok ali nekaj sekund hitrega utripanja. Razbijanje srca v mirovanju je pogosto nenevarno, vendar so za presojo pomembni trajanje, pravilnost ritma, sprožilci in spremljajoče težave.

Ključni poudarki:

• Razbijanje srca v mirovanju pogosto sprožijo dodatni utripi, stres, kofein, alkohol, pomanjkanje spanja ali tekočine.
• Trajanje, pravilnost ritma in spremljajoči simptomi zdravniku povedo več kot ena sama številka na pametni uri.
• Bolečina v prsih, omedlevica, izrazita zadihanost ali palpitacije, ki ne ponehajo, zahtevajo takojšnjo pomoč.

Kaj pomeni razbijanje srca v mirovanju?

Palpitacije so občutek, da se srčnega utripa nenadoma močneje zavedate. Srce lahko tolče, trepeta, pospeši ali daje vtis, da je izpustilo utrip. Občutek se lahko pojavi v prsih, vratu ali grlu in traja od nekaj sekund do več minut.

To ni isto kot tahikardija. Tahikardija pomeni izmerjeno frekvenco nad 100 utripov na minuto v mirovanju, medtem ko lahko palpitacije občutite tudi ob običajni frekvenci. En sam prezgodnji oziroma dodatni utrip je lahko zelo izrazit, čeprav povprečni pulz ostane normalen.

Pogost mehanizem je ekstrasistola – prezgodnji srčni utrip. Temu lahko sledi nekoliko daljši premor, naslednji utrip pa je močnejši, zato ga občutite kot udarec ali preskok. Posamezne ekstrasistole se pojavljajo tudi pri zdravih ljudeh.

Zakaj je utrip opaznejši, ko mirujete?

Razbijanje srca v mirovanju ni nujno znak, da se je težava začela šele takrat. Ko se gibate, govorite ali opravljate delo, številni drugi telesni občutki preusmerjajo pozornost. V tišini, med sedenjem ali ležanjem pa postane vsak močnejši utrip izrazitejši.

Pomemben je tudi potek. Postopno pospeševanje utripa po vročini, stresu ali telesnem naporu je drugačno od napada, ki se začne in konča nenadoma. Povsem nepravilen ritem ima drugačen pomen kot občasni osamljeni preskoki.

Običajen srčni utrip odraslega v mirovanju je pogosto med 60 in 100 utripi na minuto, vendar številka sama ne postavi diagnoze. Treniran človek ima lahko počasnejši pulz, vročina, bolečina ali tesnoba pa ga lahko prehodno pospešijo.

Pogosti sprožilci, ki jih zlahka spregledate

Palpitacije imajo številne možne vzroke, pogosto pa se jih v istem dnevu sešteje več. Slabše prespana noč, dve kavi, vročina in alkohol prejšnji večer lahko skupaj povečajo verjetnost, da boste utrip občutili močneje.

Pogosti sprožilci so:

• pomanjkanje spanja, psihična napetost, tesnoba ali panični napad;
• kava, energijske pijače, nikotin in večja količina alkohola;
• vročina, močno potenje, driska, bruhanje ali premalo zaužite tekočine;
• vročinsko obolenje, bolečina in intenziven telesni napor;
• nekatera zdravila za prehlad s pseudoefedrinom in posamezna zdravila za astmo;
• hormonske spremembe med nosečnostjo, menstruacijo ali menopavzo.

Poleti telo za ohlajanje preusmeri več krvi proti koži, srce pa mora črpati intenzivneje. Če ob tem izgubljate tekočino, se utrip lahko dodatno pospeši. Vendar osebe z omejitvijo vnosa tekočine zaradi srčnega popuščanja ali ledvične bolezni ne smejo samovoljno povečati pitja; držijo naj se osebnega načrta zdravljenja.

Palpitacije lahko spremljajo tudi slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa, motnje ščitnice, neravnovesje elektrolitov ali motnje srčnega ritma. Stresa zato ni primerno razglasiti za vzrok, dokler pri ponavljajočih se težavah niso upoštevane tudi druge možnosti.

Kaj naredite med epizodo

Če se sicer počutite dobro, prenehajte z dejavnostjo in nekaj minut mirno sedite. Zabeležite uro začetka ter preverite, ali je pulz pravilen ali nepravilen.

Pulz lahko izmerite na notranji strani zapestja:

1. Kazalec in sredinec položite pod bazo palca druge roke; palca ne uporabljajte za tipanje.
2. Če je ritem enakomeren, štejte utripe 30 sekund in rezultat pomnožite z dva.
3. Če je ritem nepravilen, štejte celih 60 sekund.
4. Zapišite frekvenco, trajanje, sprožilec ter morebitno omotico, bolečino ali zadihanost.

Če ste bili na vročini ali ste se močno potili, se umaknite v hladen prostor in postopoma pijte vodo, če nimate predpisane omejitve tekočine. Umirjeno, počasnejše dihanje lahko zmanjša odziv na stres, ne zdravi pa morebitne aritmije.

Ne izvajajte masaže vratu ali drugih spletnih »manevrov za ustavljanje utripa«, razen če vam je zdravnik po potrjeni diagnozi pokazal točno določeno tehniko. Predpisanih zdravil ne opuščajte. Če sumite, da palpitacije povzroča zdravilo ali prehransko dopolnilo, preverite navodilo in se posvetujte s farmacevtom ali zdravnikom.

Pametna ura lahko pomaga, ne more pa postaviti diagnoze

Nosljiva naprava je lahko koristna, če med epizodo shrani čas, srčno frekvenco ali elektrokardiografski zapis. Ena nenavadna meritev pa še ne dokazuje motnje ritma. Gibanje, slab stik s kožo in tehnične motnje lahko povzročijo opozorilo brez bolezni, nekatere aritmije pa ura lahko spregleda.

Posnetek shranite in ga pokažite zdravniku, vendar ga ne uporabljajte za samostojno spreminjanje zdravljenja. Ob sumu na nepravilen ritem je osnovna preiskava 12-kanalni elektrokardiogram oziroma EKG.

Ker se kratka epizoda pogosto konča pred pregledom, lahko zdravnik predlaga prenosni Holterjev monitor. Pri redkejših dogodkih je primernejše daljše spremljanje ali snemalnik dogodkov. Krvne preiskave lahko preverijo krvno sliko, delovanje ščitnice in elektrolite.

Kdaj razbijanje srca zahteva pregled?

Za nenujni pregled se naročite, če se palpitacije ponavljajo, postajajo pogostejše, trajajo dlje kot nekaj minut ali se pojavijo med naporom. Pregled je smiseln tudi ob znani bolezni srca, v nosečnosti ali če je v družini prišlo do nenadne srčne smrti v mlajših letih.

Takoj pokličite 112, če razbijanje srca ne poneha ali ga spremljajo:

• bolečina, pritisk ali stiskanje v prsih;
• huda zadihanost;
• omedlevica ali občutek, da boste izgubili zavest;
• izrazita omotica, zmedenost ali nenadna slabost;
• znaki možganske kapi, denimo povešen obraz, moten govor ali oslabelost ene strani telesa.

Če so ti simptomi že izzveneli, vseeno potrebujete hitro zdravniško presojo. Zdravljenje je odvisno od ugotovljenega vzroka: včasih zadostuje prilagoditev sprožilcev, pri potrjeni motnji ritma pa se zdravljenje načrtuje glede na njeno vrsto in tveganja.

Preberite tudi:

• Bo tudi merilnike krvnega sladkorja kmalu nadomestila umetna inteligenca?
• Nočni krči v nogah: Zakaj magnezij včasih ne pomaga?