Ameriški raziskovalci so pri dojenčkih, starih komaj šest mesecev, ki so pozneje razvili avtizem, našli pomembne razlike v razvoju možganov v primerjavi z otroki brez avtističnih motenj. Spoznanje, da pride do razlik že tako zgodaj v življenju otroka, jih je presenetilo.
Slikanje možganov so opravili ponoči med spanjem pri 92 dojenčkih, najprej pri starosti pol leta in nato še pri enem in dveh letih starosti. Izkazalo se je, da se avtizem ne pojavi nenadoma, temveč se razvija počasi in postopno od zgodnjega otroštva dalje. Pri dveh letih je 30 odstotkov preiskovanih otrok izpolnjevalo diagnostična merila za motnjo avtističnega spektra. Primerjava posnetkov možganov je pokazala na spremembe v več poteh živčnih vlaken v beli možganovini. Možganske spremembe so prepoznali s tehniko, imenovano frakcijska anizotrofija (FA), ter jih nato ocenili z meritvami organizacije in razvoja bele možganovine na podlagi gibanja vodnih molekul skozi možgansko tkivo. »Hitrost in smer gibanja molekul sta omejeni s strukturami, ki jih obdajajo,« je pojasnila Kelly N. Botteron, avtorica študije z univerze v Washingtonu. Vodne molekule morajo v predelu bele možganovine teči v določeni smeri vzporedno z živčnimi vlakni, ki povezujejo možganske celice. Ta izrazito omejeni tok nakazuje visoka vrednost FA. Ta je bila pri šestmesečnih dojenčkih, ki so pozneje razvili avtistično motnjo, znatno povečana, pozneje pa se je spreminjala počasneje. Pri starosti dveh let je bila nižja kot pri otrocih brez motnje avtističnega spektra.