Otroci naj bi načeloma najraje posegali po sladkarijah oziroma po živilih, ki najbolj škodujejo njihovemu zdravju. Vendar to ni nujno. V raziskavi Food Quality and Preference (2013) so med seboj so primerjali okus otrok iz različnih držav in prišli do zanimivih zaključkov, kaj vse naj bi vplivalo na okus otrok.
Različne države-različni okusi
V raziskavo je bilo vključeno kar 1700 otrok iz osmih evropskih držav, starih med šest in devet let. S pomočjo senzoričnih testov so ugotavljali, kako se otroci odzovejo na različne okuse (mastno, sladko, slano, umami). Rezultati so pokazali, da kar 70 % otrok iz Nemčije rado poseže po piškotih z dodano maščobo, medtem ko se manj kot polovica otrok iz Cipra razveseli take sladice. Otroci iz Nemčije pa raje posežejo po jabolčnem soku brez dodanega sladkorja in arom, medtem ko slednjega radi pijejo otroci iz Švedske, Italije in Madžarske.
Na izoblikovanje okusa torej vplivajo tudi kulturni dejavniki. Okusi se razvijajo v podobni smeri, ko otroci odraščajo. V vseh osmih vključenih državah se namreč z leti povečuje tudi želja po sladkem in slanem okusu. Okus otrok so primerjali z različnimi možnimi vplivi – spolom, pragom zaznave, stopnjo izobrazbe staršev, prehranskimi navadami v zgodnjem otroštvu, trajanjem gledanja televizije ter uporabo hrane kot nagrade. Kljub temu, da so do sedaj pripisovali vpliv teh dejavnikov na željo po sladkem, slanem in maščobi pri otrocih, pa teh povezav v omenjeni raziskavi niso našli.
Ali lahko vplivamo na okus otroka?
Starši to nezavedno pogosto počnemo. Želja po uživanju živil z različnimi okusi se razlikuje ne samo med otroci ampak tudi med različnimi državami. Upoštevati pa moramo, da se želja otrok po različnih okusih z leti spreminja in tako lahko nanjo vplivajo tudi starši in okolje v katerem živijo. Otrok ne silimo v novosti, raje mu jih ponudimo in bodimo tudi sami zgled z zdravim načinom prehranjevanja.
M.K.