Namen hujšanja je izguba odvečne telesne maščobe, ki se nabira na različnih delih telesa. Porabljena maščoba pa le ne gre zgolj v energijo in toploto, kot so prepričani nekateri. Na Nutrisu pojasnjujejo, da se presežek hranil, torej beljakovin, ogljikovih hidratov ali maščob, ki ga zaužijemo s hrano, se v telesu kopiči v obliki maščobe. Telo lahko nakopičeno maščobo s pomočjo različnih kemijskih reakcij razgradi in porabi. Ljudje, ki želijo shujšati in ohraniti nemaščobno telesno maso, morajo torej porabiti maščobne zaloge.
Obstojajo indici, da je % telesnega maščevja ter razporeditev le-tega, močan vzročni dejavnik za večjo smrtnost zaradi kapi in koronarne bolezni pri moških srednjih let. Debelina kožne gube (na lopatici in nadlakti), povezana z določitvijo abdominalne oz. periferne razporeditve maščevja, je povezana z večjo smrtnostjo zaradi kapi in to povsem neodvisno od debelosti in ITM. Zato je dobro poznati svoj ustroj in pomen maščobe. Maščobe se v telesu shranjujejo v maščobnem tkivu, v obliki trigliceridov. Najpogostejše maščobne kisline, ki jih sestavljajo so oleinska, palmitinska in linolenska kislina.
V raziskavi, objavljeni v eni od znanstvenih revij, so prikazali, da je za izgubo 10 kg telesne maščobe potrebno 29 kg vdihanega kisika, v metabolni reakciji, ki pri tem poteče pa nastane 28 kg ogljikovega dioksida in 11 kg vode. Pri tem se sprošča toplota, ki je stranski produkt te reakcije, ne pomeni pa, da se maščoba pretvori le v toploto. Ogljikov dioksid in voda, ki sta produkta te reakcije, se izločita iz telesa z dihanjem, torej skozi pljuča. Ugotovitve ne pomenijo, da bomo zgolj z več dihanja pokurili več maščobe. S tem si bomo kvečjemu povzročili vrtoglavico.
Seveda je za izgubo telesne mase še vedno potrebna fizična aktivnost, ki povzroči, da se zaloge maščobe sploh začnejo porabljati. Ko pa se ta proces začne, produkte razgradnje, torej ogljikov dioksid in vodo izločimo z dihanjem. Torej, vsi ven, kurit maščobe.