Občutljivi osebni podatki

Na zdravstveno komisijo sem poslal pritožbo na prejeto odločbo. V pritoži sem navedel, s čim se ne strinjam ter kako je zdravljene do takrat potekalo. Pritožbo je obravnavala zdravstvena komisija na višji stopnji. Ko sem prejel odločbo na mojo pritožbo, je bilo v njej navedeno vse, kar sem v pritožbi napisal (opis bolezni, kakšne preiskave sem imel, ipd). To odločbo je prejel v vednost tudi delodajalec. Kljub temu, da piše, da je odločbo prejel delodajalec brez medicinske dokumentacije, pa je v odločbi navedeno vse, kar sem pojasnjeval v pritožbi. Ali je dopustno, da je zdravstvena komisija v odločbi navedla vse podatke, ki sem jih navajal v pritožbi? Ali ni s tem grobo kršeno varstvo osebnih podatkov bolnika?

zdravstvo in osebni podatki

Medicinski podatki sodijo med občutljive osebne podatke in na zakonodajni ravni je ravnanje s takimi podatki urejeno v več zakonskih in podzakonskih aktih. Osrednje mesto ima gotovo zakon o varstvu osebnih podatkov. Ena izmed pomembnih določb slednjega je ureditev, da so osebne podatke kot poklicno skrivnost dolžne varovati vse osebe, ki so jim podatki dosegljivi zaradi narave njihovega dela. Ta ureditev je pomembna zaradi tega, ker povsem jasno govori, da za medicinske podatke ne velja absolutna prepoved razkritja oziroma absolutna dolžnost varovanja poklicne skrivnosti.

Ravnanje z medicinskimi podatki v odločbah Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) ter zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) pa urejata na podzakonski ravni pravilnika, ki pravita, da je lahko zaradi varovanja osebnih podatkov delodajalec seznanjen z izvedenskim mnenjem le v obsegu, kot je povzet v odločbi oziroma brez navajanja podatkov o zdravstvenem stanju zavarovanca. V odločbi, ki jo dobita delodajalec in zavarovanec, je tako na primer lahko zapisano, da je po izvedenskem mnenju, ki ga je podala invalidska komisija, pri zavarovancu podana II. kategorija invalidnosti, ker zavarovanec ni več zmožen v celoti opravljati organiziranega dela. Invalidnost je posledica bolezni. Zavarovanec pa dobi zaradi celovite seznanitve z razlogi za tako mnenje še obrazložitev v posebni prilogi, ki delodajalcu praviloma ni dosegljiva. Po pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja ZZZS pa lahko nastaneta celo dve različici odločbe – ena za delodajalca in ena za delavca.

Ker so k varovanju osebnih podatkov zaradi zavezanosti k varovanju poklicne dolžnosti poklicane vse osebe, ki so jim podatki zaradi narave njihovega dela dosegljivi (torej na primer tudi pravna služba delodajalca), se zdi številnim pravnikom prikrivanje medicinskih podatkov v odločbah ZPIZ in ZZZS sporno, saj se nasprotna stran (denimo delodajalec) zaradi prikrivanja podatkov ni zmožna pritožiti na vsebinski ravni in ji je s tem onemogočeno varovanje lastnih pravnih interesov. Ob tem nekateri pravniki tudi sodijo, da upravnih odločb brez pomembnih vsebinskih navedb ni mogoče šteti za obrazložene v smislu zakona o upravnem postopku in s tem take odločbe pomenijo kršitev pravil upravnega postopka.

Če pride do pritožbe z navedbo točno določenih pritožbenih razlogov (kot je razvidno iz vašega pisma), pa seveda prikrivanje medicinskih podatkov deloma ali v celoti zaradi številnih pravnih razlogov ni več preprosto ali možno. Mnogi pravniki sodijo, da je sprožitev upravnega postopka mogoče šteti kot privolitev zavarovane osebe v razkritje njenih podatkov. Če je slednja trditev morebiti sporna, pa je povsem res, da pritožba sloni na točno določenih medicinskih podatkih ter da je z izvzemanjem teh podatkov ni mogoče ustrezno presojati in reševati. Odločitve upravnih organov namreč temeljijo prav na teh podatkih. Prav od njih je tudi odvisna obrazložitev v odločbi in ta obrazložitev mora biti po zakonu dostopna obema stranema v postopku. Šele tako je možno, da morebitno pritožbo ena ali druga stran utemeljita na vsebinskih razlogih (narava bolezni), ki so končno tudi srž celotnega dogajanja. Če so torej v pritožbenih razlogih navedeni medicinski podatki, ki so obenem tudi temelj pritožbe, njihovo navajanje v odločbi in obrazložitvi načeloma ne pomeni kršitve varovanja osebnih podatkov. Pri tem je kajpak treba upoštevati načelo, da smejo biti navedeni zgolj tisti medicinski podatki, ki so potrebni za rešitev pravnega spora. Če bi bili navedeni tudi drugi medicinski podatki, ki s pravnim temeljem spora ne bi imeli pomembne povezave, bi lahko nemara govorili o neupravičenem poseganju v zasebnost. A tega brez natančnega poznavanja teksta odločbe ni mogoče presoditi. Vendar je treba poudariti, da za vse udeležence upravnega postopka in druge osebe, ki so jim medicinski podatki v teku postopka zakonito dosegljivi, velja dolžnost njihovega varovanja in prepoved zlorabe.

Svetuje: dr. Vojko Flis, dr. med.