»Nikamor mi ni bilo treba, osredotočila sem se le nase in na porod. Vse skupaj je potekalo zelo umirjeno, nič me ni skrbelo, da bi šlo kaj narobe, izkušeni babici, ki me je spremljala celotno nosečnost in ob vsem drugem seveda opozorila tudi na možne zaplete, sem povsem zaupala.«
Maja Vrieling živi v Belgiji, kjer je tudi rodila oba otroka, prvega v porodni hiši in drugega doma. »Prvi porod je potekal zelo hitro, nekaj ur po njem smo odšli domov, kar je v Belgiji, kadar ni težav, normalno. Tam po porodu še pet dni vsak dan prihajajo domov k porodnici in novorojenčku babice, tako sem tudi spoznala babico, ki je pomagala pri mojem drugem porodu.« Zaradi odlične prve izkušnje in zaupanja babici se je Maja pri drugi nosečnosti odločila, da bo rodila doma: »Zelo sem bila samozavestna, veliko sem brala, imela sem možnost pogovarjati se s številnimi ženskami, preprosto vedela sem, da bo vse v redu.« Porod doma je podpiral tudi Majin ginekolog, ki v Belgiji na koncu odloči, ali je nosečnica primerna za tak porod ali ne.
Ko so se začeli popadki, je to sporočila babici, ki je hitro prišla, a po uvodnem pregledu nato čim bolj neopazno čakala, da se začnejo močnejši popadki. S seboj je prinesla prenosni CTG, ki ga je uporabila le v prvi fazi. Mož je medtem pripravil bazenček. »Ko sem se že pripravljala na iztis otroka, je prišla še druga babica, ki je pomagala prav pri rojstvu otroka. Tako neopazna je bila, da se je komaj spominjam.« Otroka so ji takoj dali v naročje in na dojko, počakali, da popkovina preneha utripati, preden so jo prerezali. Babica se je v tem času umaknila iz sobe, da je imela družina čas zase. Zaradi močne krvavitve jo je babica še isti dan prišla še enkrat pogledat, potem pa še nadaljnjih pet dni oba z otrokom. Je res ni bilo nič strah? »Ko bi vedeli, koliko strahov sem imela sprva! Izobraževanje že pred prvim porodom in potem dobra izkušnja pa sta mi pri drugem omogočila popolno mirnost in predvsem veliko samozavest.«
Foto: osebni arhiv
Več v aktualni številki revije Zdravje!