Po zdravje ščitnice je odšla na goro Wudang

Upokojenka Elizabeta Skuber Osterman je pred dvema desetletjema, ko se je upokojila, imela hude motnje v delovanju ščitnice. Ni jih hotela reševati s hormonskimi tabletami, kot so ji svetovali zdravniki, ampak je odšla na Kitajsko, natančneje na sveto goro Wudang, kraj, od koder izvirajo taoistične borilne veščine. Tam so se s pomočjo tradicionalne kitajske medicine in borilnih veščin gong fu težave s ščitnico začele zmanjševati in zdravje se je vrnilo v harmonijo.

Po sedmih letih življenja v sozvočju z naravo in v globljem stiku s seboj je danes zdrava, polna energije, ki jo usmerja v gibanje, slikarstvo, pisanje, glasbo. O svoji življenjski izkušnji je napisala tudi knjigo Breskve nesmrtnosti, ki je ravnokar izšla pri založbi Amalietti.

Elizabeta Skuber Osterman
Starost: 68 let
Začetek težav: leta 1997
Zdravstvena diagnoza: hipotiroza
Načini zdravljenja: wudang gong fu, zdravilni zvoki, nei dan gong
Počutje danes: Dobro se počuti. 

Za Elizabeto Skuber Osterman je bila upokojitev velika prelomnica, začetek novega življenjskega obdobja, v katerem je odkrila harmonijo, zdravje, ustvarjalnost, notranji mir in radost … Kot vodja sektorja za vseživljenjsko učenje in štipendiranje na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve je bila izpostavljena težjim obremenitvam, kar je vplivalo tudi na delovanje ščitnice, ki ji je premalo delala, večal se je gomolj v desnem režnju, začela se je rediti, lasje so ji izpadali, slabo se je počutila, glas ji je odpovedal, včasih tudi tako, da ni mogla govoriti … Za 60. rojstni dan sta ji sin in njegova žena, ki sta živela in delala v Šanghaju, podarila sredstva za dvomesečno usposabljanje na Wudang taoistični gong fu akademiji na gori Wudang v osrčju Kitajske. Od takrat je postala njena redna obiskovalka. Ko je prvič obiskala goro Wudang, se spominja, da ji je bilo težko delati te vaje, ker je bila popolnoma nepretočna. Tam je srečala enega najbolj slavnih taoističnih zdravnikov, zdravnika kitajske tradicionalne medicine, po imenu Wang Taike. Ta je ugotovil njeno zdravstveno stanje, ji predpisal zelišča in priporočil vaje čigong, daojin tajči. 

Umiritev

V templju Škrlatna palača nebes je vsak dan pod vodstvom mojstrov borilnih veščin izvajala wudang. Usposabljanje na gori Wudang se začne ob 5. uri zjutraj in konča ob 21. uri, ko je čas za počitek. Čez dan se izvajajo različne oblike gong fu in še druge oblike taj čija ter različni či gongi. Pila je zeliščni čaj in izvirsko vodo, ki jo je zajemala v potoku in prekuhala, ter zelene wudang čaje, in uživala vegetarijansko prehrano. Zdaj je že več kot 30 let vegetarijanka. Hrana v templju je prilagojena letnemu času in ji je zelo prijala. V glavnem so na jedilniku riž in različne vrste zelenjave. Kosilo in večerja imata približno sedem različnih zelenjavnih jedi, ki se med seboj dopolnjujejo tako, da nahranijo vseh pet notranjih organov, kar je za zdravje in duhovno rast izjemno pomembno. Shujšala je več kot 20 kilogramov, sedaj ohranja težo 65 kg. Prvo leto je tam ostala tri mesece, naslednje leto že pet mesecev, potem sedem mesecev, nato pa je sedem let hodila na Kitajsko do devet mesecev. V tem času je ponotranjila taoističnega duha, preprosto življenje v sozvočju z naravo je postalo njen življenjski slog tudi, kadar se vrne v Slovenijo ali pozimi, ko se zadržuje na Tajskem.

V letih negovanja ni imela več težav s ščitnico. Ugotovila je, da je ena najpomembnejših stvari mir. »Čustveno se ni dobro vznemirjati in pomembno je slediti samemu sebi. Ženske, ki smo obolele za ščitnico, sebe ne izrazimo in pogosto sta srce in um v konfliktu. Pomembno je delati na tem, da razvijamo svoje talente. Da ne skušamo ves čas služiti in biti podložne, bolje je izraziti sebe. Potem se bolezen umiri. Vsaka bolezen je ozdravljiva, če se za to odločite. Treba je imeti tudi pogum in prekiniti z ustaljenim načinom življenja in iti v novo okolje. Bolj ko hodimo v nova okolja, več je novih izzivov, bolj postajamo strpni, se čudimo in črpamo iz neizčrpnega vrelca življenja, večji je razpon kril, večja trdnost tal in svoboda. Samo ustvarjalen človek je svoboden.« 

Taoizem je način življenja

Zdaj izraža svoje talente. Posvetila se je učenju klasičnega kitajskega slikarstva, letos se zelo veseli trimesečnega usposabljanja na slikarski akademiji v mestu Ningbo v severovzhodni provinci Zhejiang na Kitajskem. Uči se tudi igranja na starodavno kitajsko glasbilo na strune »guqin«, kjer vsaka struna simbolizira naslednje elemente: zemljo, kovino, vodo, les in ogenj. To glasbilo igra z namenom, da ponotranji stik s seboj in razvije sluh. »Taoizem je način življenja. Hvaležnost je zelo pomembna: da smo hvaležni za življenje, ki ga živimo, za starše, prijatelje, okolje, da smo skromni, preprosti in naravni. In da smo iskreni, ne le do drugih, ampak tudi do samih sebe.«

Že od nekdaj jo je zanimala duhovnost. Prepričana je, da brez nje ne bi mogla živeti. »Nemogoče je biti samo v materiji. Ko sem bila stara šest let, se spomnim svoje matere, ki je rekla: ‘Veš, beli goski se ni treba truditi, da je bela. Ona bela je.’ To je bila močna iniciacija in je šla čez vse moje telo. Takrat sem začela razmišljati o življenju, da življenje ni samo materija, da je pomembno, da izrazimo svoje talente, da se povežemo z dušo itd.,« pojasnjuje Elizabeta, ki ima tudi svoje taoistično ime Li bai, kar v prevodu pomeni naravo, belo svetlobo.

Biti tukaj in zdaj

Stari ljudski rek pravi, da moraš v življenju napisati knjigo, roditi otroka in zasaditi drevo. Elizabeta je naredila že vse troje. Rodila sina, napisala knjigo Breskve nesmrtnosti in v Sloveniji zasadila drevo ginkgo biloba. Seme zanj je prinesla kar iz Wudanga, od drevesa starega 3500 let. In zdaj ji je že vzklilo na balkonu v Kosezah. Namerava ga podariti svojemu bratu, ki živi v neokrnjeni naravi na Jezerskem. »Ginkgo biloba je sicer dober za koncentracijo, za delovanje možganov. Kitajci prepražijo semena in jih jedo, dober je tudi za srce,« pojasnjuje in dodaja, da ji drevo predstavlja tudi vez med Kitajsko in Slovenijo. Kitajski narod ima zelo rada, ker znajo živeti. »Oni niso v zgodbi, živijo življenje. Življenje je treba živeti vsak trenutek, vsako sekundo. Budnost je pomembna. Biti tukaj in zdaj, ne v preteklosti in ne v prihodnosti. Ko ste v stiku s človekom, bodite z njim, ne pa nekje daleč stran. Slovenci smo klen narod, trudimo se, veliko ljudi se ukvarja z duhovnostjo in išče sebe. Veliko jih želi biti to, kar so, kar je njihova prirojena narava. In le-ta je vedno dobra. Konfucij je dejal: ‘Če kaj dobrega vidiš pri drugem, se uči, če pa kaj slabega, pa to izkorenini iz sebe.’«

Kar zadeva čustva, jih je po njenih izkušnjah najbolje preobraziti z zdravilnimi zvoki. »Vsak organ ima okrog osebe ovoj. In če vsak dan zrak v ovoju organa prečistite: npr. jezo z zvokom izdihnete in jo z vdihom nadomestite z radovednostjo, zanosom, ustvarjalnostjo, je to nekaj najlepšega. Če se nasmejite v svoje organe, se vam celo telo zahvali za to. To je radost življenja.«

Pazite na energijo

Kot ugotavlja naša sogovornica, je pomembno čim bolj izklopiti vse tisto, kar nam energijo krade. Denimo obtoževanje drugih, branje novic, ki vznemirijo našega duha, gledanje grozljivk, obsesivno nakupovanje, preobjedanje … Dobro je, da čim več časa preživimo v tišini, da je glasba uglašena s Schumannovo resonanco. Zanjo je najboljša glasba naravna, rada prisluhne žvrgolenju ptic, šumenju vetra in žuborenju vode. »Vedno mi pride kaj lepega v življenje. Življenje teče kot reka. Pomembno je pozitivno mišljenje. 75 odstotkov telesa je iz vode. Voda ima eno lastnost: vse, kar mi mislimo, ona obljubi in drži obljubo. Zato je pomembno, da negativno misel takoj nadomestite s pozitivno. Budnost je zelo pomembna. Če imate negativne misli, imate zelo malo svetlobe. Ta svetloba začne počasi ugašati. In ugasne. Na pokopališču prižigajo sveče zaradi svetlobe. Zelo pomembno je, da živiš svetlobo in da jo tudi širiš naprej, da jo daješ drugim.«

Elizabeta že dolgo nima več zdravstvenih težav. Vsak dan začne zgodaj, že ob 5. uri zjutraj, tako da se napolni s sončno energijo, z energijo jang. »Tako dobite notranjo moč, ki je bolj pomembna kot zunanja moč. Ko imate notranjo moč, lahko vplivate na vse.« Pred kratkim je bila na pregledu pri kitajskem zdravniku in povedal ji je, da je pri 68-ih letih čila in zdrava.

Deli
Andreja Paljevec
Novinarka, ki za vas išče zanimive zgodbe in prispevke.