Bolezni ščitnice: Kdaj moramo na pregled?

Bolezni ščitnice iajo lahko veliko različnih simptomov, ki jih morda ne povežemo takoj z nepravilnim delovanjem ščitnice. Preverite, kateri so.

Ščitnica nam lahko dela različne težave: ali dela preveč ali premalo,  se močno poveča, ali pa, da v njej zraste tvorba, gomolj, lahko tudi rakavi tumor. Če deluje premalo, temu rečemo hipotiroza. To pomeni, da ščitnica izloča premalo hormonov, zato imamo precej težav.

Bolezni ščitnice in simptomi

Med temi težavami so najbolj pogoste: hripavost, zdolgočasen izraz na obrazu, počasnost v govoru, otečen obraz, spuščene veke, povečevanje telesne teže, zaprtje, suhi, izpadajoči lasje, mravljinčenje v rokah, upočasnjeno bitje srca, mišični krči, dlani so obarvane oranžno, izpadajo tudi obrvi, zmedenost, močnejša menstruacija (pri ženskah, ki imajo tudi največkrat težave s ščitnico). Seveda pa se pri različnih ljudeh pojavljajo različni znaki. Na začetku so komaj opazni, pozneje postajajo vse bolj moteči.

bolezni ščitnicePremalo delujoča ščitnica

Najbolj pogost vzrok za nastanek hipotiroze je, da začne po pomoti telo proizvajati protitelesa proti žlezi ščitnici. To je avtoimuna bolezen, ki se imenuje tudi Hashimotova bolezen (po zdravniku Hakaru Hashimotu, ki jo je odkril). Poleg omenjenih znakov je za Hashimotovo bolezen značilno, da je bolnik utrujen, depresiven, posebej občutljiv na mraz, mlade nosečnice pa so v večji nevarnosti, da doživijo spontani splav.

Problem te bolezni ščitnice je, da napreduje in da morajo bolniki jemati zdravila do konca življenja. Zdravijo se z nadomestnimi hormoni, ki so lahko narejeni umetno, ali pa so biološkega izvora. Večinoma medicina uporablja sintetizirane hormone.

Preveč aktivna ščitnica

Če ščitnica dela premočno, je to hipertiroza. Znaki so: hitro utripanje srca, prekipevanje (lažne) energije, izguba telesne teže, slabo spanje, nervoza in razdražljivost, slabo prenašanje vročine, spremembe v kakovosti las, spremembe v prebavi in občasna driska, šibkejše menstruacije in mišična oslabelost. Vzrokov, zakaj ščitnica deluje premočno, je prav tako lahko več. Eden od njih je Gravesova bolezen (pravimo ji tudi bazedovka), ki kot Hashimotova sodi med avtoimune, poleg tega pa so možni vzroki vozli v žlezi, vnetje in zdravila. Hipertiroza pomeni, da žleza ščitnica proizvaja preveč hormonov in jih pošilja v kri. Zato je tudi logično, da so znaki te bolezni ravno nasprotni znakom hipotiroze. Gravesova (dr. Robert Graves jo je prvi diagnosticiral v prejšnjem stoletju) bolezen je postala posebej znana v ZDA, ker je za njo zbolel George Bush, oče sedanjega predsednika in nekdanji predsednik.

Ena od značilnosti te bolezni je, da ima okrog 60 odstotkov bolnikov izbuljene oči. To bolezen danes zdravijo z radioaktivnim jodom, včasih pa je bila operacija edina možnost za bolnike. Radioaktivni jod namreč uniči preveč aktivno ščitnico, kar pomeni, da morajo bolniki poslej jemati nadomestne hormone.

Vozli (eden ali pa več) v ščitnici so manj pogosti in se pojavljajo pri starejših bolnikih. Način zdravljenja pa je enak kot pri Gravesovi bolezni.

Vnetje ščitnice se lahko najprej pojavi kot hipertiroza, pozneje pa spremeni v normalno delovanje ščitnice ali pa v hipotirozo. Pri tej bolezni ni potrebno zdravljenje z radioaktivnim jodom.

Bolezni ščitnice - kdaj na pregled

Golša

Če je ščitnica povečana, temu pravimo golša, ki je posledica premalo joda v prehrani. Bolnik z golšo ima težave v vratu, lahko mu stiska sapnik, lahko se spusti niže v prsni koš in pritiska na srčne žile, vendar se to zgodi bolj redko.

Vzrok za povečanje ščitnice je lahko tudi gomolj, ki zraste v njej in je lahko benigen ali pa maligen oziroma zločest (rakav) tumor. Na srečo je rakavih tumorjev bolj malo. Z zgodnjo diagnostiko in ustreznim zdravljenjem lahko takega bolnika brez posebnih težav pozdravijo.

Pri golši je najbolj učinkovita operacija. Vendar pa operacija ne reši vseh težav. Golša se namreč lahko znova pojavi. Pri operaciji lahko pride do nezaželenih posledic, poškodbe živca (tako imenovani povratni živec), ki teče ob ščitnici Drugo pa je brazgotina, ki se rada priraste na sapnik. S tem imajo potem bolniki dostikrat več težav kot so jih imeli pred operacijo.

Kadar pa je ščitnica tako velika, da stiska sapnik, je seveda operacija nujna. V tem primeru so težave pred operacijo bistveno večje od vseh tistih, ki lahko sledijo po njej. Tudi pri raku  je operacija načeloma potrebna. Če gre za majhen, lokaliziran tumor, izrežejo samo del  (en ščitnični reženj) ščitnice. Če pa je tumor večji, je treba izrezati vso ščitnico. Če je operacija uspešna in terapija z zdravili primerna, je napoved za te bolnike načeloma dobra. Spet načeloma so tumorji ščitnice relativno benigni in zato jih je primerno čim prej odstraniti.

Bolezni ščitnice imajo sicer pogosto starejši ljudje, vendar pa izjem ni. Tudi otroci lahko zbolijo. Bazedovko imajo lahko tudi dojenčki.

Povejte svoje mnenje - kometirajte