Srčna kap – znaki in posledice

Srčna kap oziroma akutni miokardni infarkt se zgodi, kadar je dotok krvi do nekega dela srca onemogočen, ker ga blokira krvni strdek. Tisti del srčne mišice, ki ga je prizadel infarkt,  je navadno  močno poškodovan.

Vzroki za srčno kap

Vzrok za to je največkrat ateroskleroza, ki povzroči, da so stene žil obložene s plakom. Če se del tega plaka odlomi, odtrga s stene arterije, temu pravimo koronarna tromboza  ali koronarna okluzija. Če je dotok krvi zaustavljen za dalj časa, se lahko mišica močno poškoduje in te poškodbe ni več mogoče popraviti. Lahko pa se zgodi, da bolnik zaradi posledic umre.

infarkt, srčna kap
Do srčnega napada oziroma miokardnega infarkta lahko pride tudi, če se koronarna arterija krči, če se občasno pojavijo krči, kar spet povzroči zaporo dotoka krvi v srce.  Nenaden, nepričakovan srčni napad, do katerega pride kmalu po začetnih tipičnih znakih, se lahko konča z nenadno smrtjo. Od vseh smrti zaradi bolezni koronarnih arterij je približno polovica posledica takega napada.

Simptomi srčne kapi

Bolnik čuti pritisk oziroma bolečino pod prsnico, na sredini prsi, ki traja več kot nekaj minut ali pa mine in se znova vrne. Bolečina se širi v ramena, vrat in v roke. Bolnik občuti nelagodje v prsih, omedlevico, potenje, slabost in kratko sapo, oteženo dihanje.

Scrčna kap oživljanje

Drugi znaki srčnega napada so lahko tudi nenavadna bolečina v prsih, v predelu želodca, v trebuhu, slabost in vrtoglavica, težave pri dihanju, nerazložljiva zaskrbljenost, vznemirjenost, šibkost in utrudljivost, nenadno hitro utripanje srca, hladno znojenje in bledica. Vsak, ki ima podobne znake, ki nakazujejo na srčno kap naj pokliče nujno medicinsko pomoč in sicer takoj, brez odlašanja. Bolnik ne sme sam sesti za volan. Večina bolnikov ima dovolj časa, da še pravočasno pridejo v bolnišnico, toda ko gre za napad kot je srčna kap, je potrebno ukrepati morajo hitro.

Srčna kap je posledica težav z žilami

Nagnjenost k srčni bolezni in k možganski kapi (ki je prav tako posledica težav z žilami in srcem, največkrat pa previsokim krvnim tlakom) lahko podedujemo. Vendar pa so večinoma posledica našega življenjskega sloga, prehrambenih navad, pomanjkanja gibanja, morda tudi kajenja.  Nekaterim dejavnikom tveganja pa se ne moremo izogniti.

Čim starejši je človek, večja je nevarnost za srčno kap. Štirje od petih, ki jih koronarna bolezen usodno prizadene, so starejši od 65 let. Nevarnost za kap se z vsakim desetletjem po 55. letu starosti podvoji. Znano je, da so moški v večji nevarnosti od žensk. Manj pa je znano, da so ženske v večji nevarnosti po menopavzi, infarkt jih prizadene pozneje kot moške. Tudi ženske namreč večinoma umirajo zaradi srčnih bolezni, precej več kot zaradi vseh rakov skupaj (na primer raka dojke, materničnega vratu, jajčnikov, debelega črevesa in danke, raka pljuč). Znanost ne ve zagotovo, vendar sumi, da je v povečanje nevarnosti za infarkt pri ženskah vmešan hormon estrogen. Tega namreč ženske v meni začnejo izgubljati, s tem pa, verjetno, izgubijo neke vrste zaščito.