Ščitnica je ena največjih endokrinih žlez. Endokrine so žleze z notranjim izločanjem (pomeni, da hormone sproščajo naravnost v krvni obtok), med katere poleg ščitnice sodijo še hipofiza, trebušna slinavka, jajčniki in testisi ter nadledvični žlezi. Hipotalamus pa je tako imenovani endokrini organ. Endokrini sistem skupaj z živčnim in imunskim pomagajo telesu, da se spopade z različnimi težavami in stresi.
Ščitnica ima v našem telesu pomebno vlogo
Ščitnico imamo v vratu. Žleza je v obliki metulja in je deljena na dva režnja, ki obdajata sapnik. Normalna, zdrava žleza tehta okrog 10 do 30 gramov. Glavna naloga žleze ščitnice je, da iz hrane, ki jo zaužijemo, jemlje jod in ga spreminja v hormona T3 (tri jod tironin) in T4 (tiroksin). Edino celice v ščitnici so namreč sposobne vsrkati jod. Poleg tega ščitnica nadzira, kako hitro telo uspe izrabiti energijo, ustvarjati beljakovine, nadzira pa tudi odziv telesa na druge hormone.
Jod je bistvenega pomena za tvorbo ščitničnih hormonov in delovanje ščitnice. Z jodom in posebno amino kislino ščitnica tvori hormona T3 in T4, ki pomembna za presnovo v vsem našem telesu. Vsaka celica je namreč odvisna od delovanja ščitnice. Zato ni presenetljivo, da napačno delovanje te žleze povzroča tako veliko raznovrstnih težav od telesnih do duševnih. Še danes se namreč dogaja, da bolnike, ki imajo težave s ščitnico, zdravijo na psihiatričnih klinikah.
Zdravje ščitnice je pomembno
Zdrava ščitnica proizvede okrog 80 odstotkov hormona T4 in le 20 odstotkov hormona T3. Res pa je, da je hormon T3 štirikrat »močnejši« od hormona T4. Pomembno je tudi, da delovanje ščitnice nadzoruje žleza hipofiza, ki je velika kot grahovo zrno in se nahaja v možganih. Kadar je v telesu ščitničnih hormonov premalo, začne hipofiza proizvajati poseben hormon (znan kot TSH, Tyroid Stimulating Hormone oziroma ščitnico spodbujajoči hormon), ki spodbuja ščitnico, da naredi več hormonov T3 in T4. Hipofizo pa nadzoruje spet tretja žleza, znana kot hipotalamus. Znanstveno je bilo dokazano, da pomanjkanje joda povzroči hude spremembe v ščitnici, predvsem pa žleza ne more več pravilno delovati, kar ima za posledico, da je onemogočena presnova in tudi, da je oslabljen imunski sistem. Pomanjkanje joda spodbuja tvorbo prostih radikalov, ki žlezo ščitnico poškodujejo, kar ima prav tako negativne posledice.
Zato organizem za pravilno delovanje potrebuje dovolj joda, ki preprečuje, da se nekatere snovi vežejo in zbirajo v žlezi ščitnici. Znano je, da je onesnaženje eden od vzrokov, ki prizadene delovanje ščitnice.
Ščitnica proizvaja tudi kalcitonin, ki je pomemben pri nadziranju kalcija, še enega nujno potrebnega elementa v našem telesu. Ščitnica ima pomembno vlogo tudi pri rasti.