Angina pektoris – ko srce ne dobi dovolj kisika

Značilna bolečina v prsih, ki se pojavi občasno in nenadoma, se imenuje angina pektoris. Pojavi se, kadar srce ne dobiva dovolj kisika. Najpogostejši vzrok za to je bolezen koronarnih arterij, do katere pride zaradi oblog v žilah.

Angina pektoris

Kadar se bolečina pojavi predvideno, na primer po hujšem telesnem naporu, ji pravijo stabilna angina pektoris. Kadar pa se pojavi nenadoma, brez očitnega vzroka in traja dlje časa, ali pa se pojavlja pogosteje, ji pravijo nestabilna angina. Gre za zelo nevarno bolezen, ki zahteva stalno zdravnikovo pozornost. Nestabilna angina je lahko znak, da se napoveduje srčni napad.

Angina pektoris: Kakšni so simptomi

Bolniki napad angine pektoris opisujejo simptome kot ostro bolečino, pritisk in nelagodje, kot uničujoč, pekoč občutek v prsih, ki postopoma od prsnega koša začne sevati v druge dele telesa, v vrat, roke, čeljust in v trebušno votlino. Ženske pogosteje tožijo zaradi bolečine, ki seva v trebušni predel. Tipični napad angine pektoris traja od dve do 15 minut. Kot rečeno, angina se pojavi, kadar srcu začasno primanjkuje kisika. Temu stanju zdravniki pravijo ishemična srčna bolezen, ki je posledica zamašenih koronarnih arterij (zaradi nalaganja holesterola in kalcija).

Poleg koronarne bolezni lahko ishemijo povzročijo tudi nekateri drugi pojavi: težave zaradi aortne srčne zaklopke kot na primer regurgitacija (puščanje) ali stenoza (zožitev); srčna mišica v stanju hipertrofične kardiomiopatije; kapilare v stanju mikrovaskularne angine, ki mu pravijo tudi srčni sindrom X; krči koronarnih arterij, ki vodijo v diagnozo Prinzmetalova angina, redkejšo bolezen, ko se bolečina navadno pojavi spontano in (v nasprotju z drugimi vrstami angine) skoraj vedno, ko človek počiva. Napadi ne sledijo hujšemu psihičnemu ali fizičnemu naporu, so izjemno boleči in se najpogosteje pojavijo med polnočjo in osmo uro zjutraj.

Angina pektoris

Kakšni zapleti se lahko pojavijo

Ishemija srca prav tako vodi do nevarnih zapletov. Pozoren je treba biti na nenormalen srčni ritem (artimijo), ki lahko povzroči ali sinkopo (izgubo zavesti) ali pa nenadno srčno smrt. Posebej morajo paziti bolniki s srčno boleznijo, ki napad doživijo kot posledico stresa (zaradi sovražnosti, hude zadrege, strahu). Hujši in dalj časa trajajoči napadi angine pektoris lahko sprožijo srčni napad. Manj hudi napadi imajo prav tako lahko resne posledice, saj povzročijo trajno oslabitev srčne mišice (kardiomiopatijo).

Stabilna angina pektoris se pojavi, ko srce potrebuje več kisika. To pa se zgodi v primerih, ko srce doživi večji stres, na primer pri kajenju cigaret, po zaužitju in presnavljanju težkega obroka, po hujšem telesnem naporu, posebej, če je ta napor sledil uživanju obroka, močnim čustvom, jezi, strahu, celo med sanjanjem, pa tudi pri nenadnih spremembah temperature in višine.

Napadi stabilne angine pektoris se navadno pojavijo med šesto uro zjutraj in poldnevom. Trajajo pa od ene minute do 15 minut, olajšanje nastopi po zaužitju zdravila in počitku. Bolečina pri napadu stabilne angine pektoris odseva začasno zmanjšanje pretoka krvi skoti srce, ne pa poškodbe srca.

Bolečina v prsih brez pravega vzroka

Bolečina v prsih, ki se pojavi nenadoma, brez kakšnega posebnega vzroka, nepredvideno, tudi med počitkom, in ne pojenja po 15 minutah z zdravili ali brez njih, je lahko znak nestabilne angine pektoris. Drugi znak nestabilne angine so hujši in pogostejši napadi stabilne angine, ki se torej spremeni v nestabilno. Nestabilna angina dostikrat pomeni poslabšanje oziroma napredovanje koronarne bolezni in je zelo nevarna. Del obloge na žili se lahko odlušči in s tem žilo dodatno zamaši, se pravi, da v srce pride še manj krvi. Iz žilnih oblog lahko nastanejo krvni strdki, ki lahko prav tako sprožijo napad nestabilne angine pektoris.