Melatonin je za veliko ljudi postal skoraj samoumeven del večernega rituala. Nekateri ga vzamejo občasno, ko jih čaka zgodnje vstajanje, drugi ga jemljejo mesece ali leta, ker jim pomaga “preklopiti” v spanec. Zato je razumljivo, da je pozornost pritegnila novica o raziskavi, ki je dolgotrajno jemanje melatonina pri nespečnosti povezala z večjim tveganjem za srčno popuščanje. Pomembno pa je že na začetku povedati bistveno: gre za povezavo, ne za dokaz, da melatonin povzroča srčno popuščanje.
Ključni poudarki:
- Velika opazovalna analiza je dolgotrajno jemanje melatonina povezala z več primeri srčnega popuščanja.
- Povezava ne dokazuje vzroka; vlogo lahko igrajo nespečnost, pridružene bolezni in drugi dejavniki.
- Če melatonin jemljete redno, je smiselno preveriti razlog za nespečnost in razmisliti o alternativah.
Kaj točno je pokazala raziskava, o kateri se govori
Največ pozornosti je dobila velika kohortna analiza, predstavljena na srečanju American Heart Association (AHA) leta 2025, ki je primerjala odrasle z nespečnostjo, ki so melatonin uporabljali dolgotrajno, z ujemajočo se skupino, ki melatonina ni jemala. Raziskovalci so poročali o višjem tveganju za novo nastalo srčno popuščanje, več hospitalizacijah zaradi srčnega popuščanja in višji umrljivosti v obdobju spremljanja (približno pet let).
Zakaj »povezava« ni isto kot »vzrok«
Ko slišimo “X je povezano z Y”, se naravno pojavi občutek, da je X kriv. Pri opazovalnih študijah to ni nujno res. Razlogov je več:
- Konfuzija zaradi indikacije: ljudje, ki dolgotrajno jemljejo melatonin, so lahko tisti z bolj trdovratno, težjo nespečnostjo. Sama nespečnost in kronična motnja spanja pa sta povezani s kardiovaskularnimi tveganji.
- Pridružene težave: depresija, anksioznost, kronična bolečina, apneja v spanju, zloraba alkohola ali sedativov – vse to lahko hkrati vpliva na spanje in srčno-žilno tveganje.
- Podatkovne omejitve: melatonin je pogosto na voljo brez recepta; v zdravstvenih bazah se lahko uporaba podcenjuje ali napačno razvršča, pogosto ni podatkov o odmerku in kakovosti izdelka.
Zato je najbolj kredibilno sporočilo takšno: študija odpira pomembno varnostno vprašanje za dolgotrajno, rutinsko jemanje, ne more pa sama po sebi potrditi, da je melatonin povzročitelj.
Melatonin ni “uspavalo” v klasičnem smislu
Melatonin je hormon, ki sodeluje pri uravnavanju cirkadianega ritma – torej časovnega okvira, kdaj je telo pripravljeno na spanje in budnost. Pri nekaterih ljudeh je njegova največja korist v tem, da pomaga premakniti “časovno okno” spanja (na primer pri zamaknjenem ritmu, potovanjih, izmenskem delu), ne pa nujno v tem, da bi deloval kot močno uspavalo.
To je tudi razlog, da številne smernice pri kronični nespečnosti večji poudarek dajejo vedenjskim pristopom (npr. kognitivno-vedenjska terapija za nespečnost – CBT-I) kot pa rutinski uporabi melatonina.
Kako je mogoče, da se v literaturi pojavljajo tudi “pozitivni” učinki na srce
Zmeda je razumljiva: obstajajo tudi pregledi in meta-analize, ki preučujejo melatonin v različnih kardioloških kontekstih (na primer kot dodatna podpora pri določenih stanjih ali markerjih) in poročajo o možnih ugodnih učinkih na nekatere izide ali kazalnike.
Ključna razlika je v tem, da ti pregledi pogosto vključujejo drugačne populacije, različne odmerke, krajša obdobja in drugačen namen (npr. adjuvantna uporaba). Študija, ki je sprožila medijski val, pa se je dotaknila predvsem dolgotrajne uporabe pri nespečnosti v realnem življenju.
Kdaj je smiselno, da se ob melatoninu ustavite in premislite
Če melatonin vzamete dvakrat na leto pred pomembnim dnem, je to druga situacija kot če ga jemljete vsak večer leto ali več. V luči novih podatkov je smiselno razmisliti o pogovoru z zdravnikom ali farmacevtom predvsem, če velja več točk hkrati:
- melatonin jemljete vsak večer in to traja mesece ali leta
- imate povišan krvni tlak, sladkorno bolezen, prekomerno telesno težo ali druge dejavnike tveganja
- imate simptome, ki lahko kažejo na apnejo v spanju (glasno smrčanje, dušenje ponoči, dnevna zaspanost)
- jemljete več zdravil, kjer so možne interakcije
- opažate, da melatonin “ne deluje več”, odmerek pa se počasi viša
Kako ga ljudje običajno jemljejo
Melatonin se v praksi najpogosteje uporablja kot del večerne rutine. Najpogostejši vzorec je, da ga posamezniki vzamejo nekaj časa pred želenim spanjem, pogosto skupaj z “umirjanjem” okolja (manj svetlobe, brez ekranov, topla prha, branje).
Vendar je pri melatoninu čas pogosto pomembnejši, kot se zdi. Če ga vzamete prepozno ali v neustrezni količini, lahko pri nekaterih povzroča jutranjo omotičnost, čudne sanje ali občutek “težke glave”. Pri drugih pa se učinek sčasoma zabriše, ker se primarni vzrok nespečnosti sploh ni naslovil (stres, neredni urniki, spalna apneja, alkohol, pozno delo pred zaslonom).
Kaj je pogosto bolj učinkovito od dodatka
Pri kronični nespečnosti imajo zelo dober izkupiček pristopi, ki ciljajo mehanizem nespečnosti, ne le simptom “ne zaspim”.
V praksi to pogosto pomeni kombinacijo:
- stalne ure vstajanja (tudi ob vikendih)
- večerne “svetlobne higiene” (zmanjšanje močne svetlobe in ekranov pred spanjem)
- krajših, rednih dnevnih sprehodov ali vadbe (ne tik pred spanjem)
- omejitve alkohola zvečer, ki lahko poslabša kakovost spanja
- strukturiranih tehnik CBT-I, če je nespečnost vztrajna
To ni “romantična” rešitev, je pa pogosto bolj trajna.
Kaj lahko v prihodnje razjasnijo boljše študije
Da bi res razumeli, ali melatonin sam prispeva k tveganju, bi potrebovali več podatkov o:
- odmerkih in formulacijah (takojšnje sproščanje vs. podaljšano)
- kakovosti in dejanski vsebnosti OTC izdelkov
- jasnem ločevanju vpliva nespečnosti, apneje in komorbidnosti
- randomiziranih preskušanjih ali zelo skrbno zasnovanih opazovalnih analizah
V tem trenutku je najbolj korektno reči: signal je dovolj zanimiv, da ga znanost in klinika ne smeta ignorirati, hkrati pa ni dovolj, da bi iz njega delali dokončne sklepe.
Kdo naj bo posebej previden
Če melatonin jemljete redno, se je pametno posvetovati z zdravstvenim strokovnjakom predvsem, če:
- že imate srčno-žilno bolezen ali ste v obravnavi zaradi težav s srcem
- imate nepojasnjeno zasoplost, otekanje gležnjev, izrazito utrujenost ali zmanjšano telesno zmogljivost
- jemljete več zdravil (zlasti za pritisk, strjevanje krvi, depresijo ali epilepsijo)
- ste noseči, dojite ali gre za uporabo pri otrocih (tu je dodatna previdnost smiselna že načeloma)
