Spalna apneja je resno stanje, ki ne le da krati spanec smrčačevemu partnerju, ampak lahko v resnici ogrozi posameznikovo življenje. Zaradi pomanjkanja kisika v možganih, posledice nočnih prekinitev dihanja, ima oseba s to dihalno motnjo spanja lahko znižane kognitivne funkcije, bolj je ogrožena za srčno-žilna obolenja, njena prekomerna utrujenost pa ogroža tudi druge. Ste vedeli, da kar četrtino prometnih nesreč lahko pripišemo preutrujenim voznikom? Zato naj oseba, ki ponoči med glasnim smrčanjem hlasta za zrakom, poišče pomoč. Ta je na voljo že nekaj časa.
Kaj je spalna apneja
Spalna apneja so zastoji dihanja med spanjem. Glede na vzrok ločimo t. i. obstruktivno spalno apnejo (ang. kratica OSA) – v tem primeru zrak ustavljajo ohlapne žrelne strukture – ter t. i. centralno spalno apnejo (ang. kratica CSA), ki je posledica sprememb v delu možganov, odgovornem za dihanje. Prva oblika apneje je najpogostejša, njen najznačilnejši znak je glasno smrčanje s prekinitvami dihanja. Druga je redka, najpogosteje prizadene osebe po preboleli možganski kapi, smrčanje pa v teh primerih ni vedno prisotno. Obe obliki spalne apneje, prav tako kombinirano, ko torej na smrčanje in prekinitve dihanja vplivata oba vzroka, je mogoče zdraviti.
Ali imate tudi vi spalno apnejo?
Nanjo opozarjajo naslednji simptomi in znaki spalne apneje (ne nujno vsi hkrati):
- glasno smrčanje med spanjem
- prekinitve dihanja, ki lahko vodijo v pogosto zbujanje in hlastanje za zrakom
- nočni odhodi na stranišče zaradi uriniranja
- jutranja suha usta
- jutranji glavoboli
- prekomerna zaspanost prek dneva
- težave pri koncentraciji in druge kognitivne motnje
- visok krvni tlak, povišana raven maščob in povišana raven sladkorja v krvi (pri sladkornih bolnikih slabše urejena sladkorna bolezen).
Spalna apneja in smrčanje
Somnologinja doc. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., spec. nevrologije, poudarja: »Smrči približno tretjina odrasle populacije in približno petina otrok. Smrčanje samo po sebi ni zdravju nevarno, kadar pa se razvije v spalno apnejo, tak človek potrebuje zdravljenje. Zato vedno postanimo pozorni, če pri partnerju slišimo, da ponoči večkrat za nekaj časa preneha dihati in potem hlasta za zrakom – ali če se kljub ‘prespanim’ nočem sami zbujamo utrujeni, morebiti z glavobolom, ter imamo težave s spominom in koncentracijo.«
Smrčanje pri otrocih ima drugačen izvor kot pri odraslih, ki največkrat smrčijo zaradi plapolanja mehkega neba. Otroci praviloma smrčijo zaradi povečanih mandljev in/ali žrelnice, »kar pa je zapora v zgornjih dihalih, ki jo je treba odstraniti, in ni nekaj zabavnega. Otroci, ki nekoliko posmrčijo med prehladom, seveda niso ogroženi, tisti, ki glasno »žagajo« že v nižjih razredih osnovne šole, pa sodijo na pregled. Posledice take zapore so lahko precej težke: razvoj smrčanja v spalno apnejo, težave pri učenju, prekomerna zaspanost prek dneva, saj otrok ponoči ne dobi dovolj kisika; zaradi pomanjkanja rastnega hormona, ki se izloča prav med spanjem, ga lahko prizadene zastoj v rasti …«
Ne le moški, oba spola
Vsak med nami kdaj smrči, še zlasti med bolj utrudljivimi obdobji, prehladno boleznijo, morda po prekrokani noči, po pitju alkohola … Kadar nekdo (praviloma zelo glasno) smrči vsako noč, največkrat med spanjem na hrbtu, lahko pa ne glede na položaj, naj se o tem posvetuje z zdravnikom. Dr. Leja Dolenc Grošelj: »Smrčanje res ne štejemo za bolezen, je pa lahko zelo obremenjujoče za okolico. Približno šest odstotkov odraslih razvije spalno apnejo (prekinitev dihanja). Ta je patološka, če med spanjem prenehajo dihati za najmanj deset sekund, in to večkrat na uro. Če je tovrstnih prekinitev več deset na uro, je tako stanje že nevarno.« Motnje dihanja uvrščamo med najpogostejše motnje spanja, tudi med najnevarnejše. Vsaka taka zapora v zgornjih dihalih, ki posledično pomeni prekinitev dovajanja kisika možganom, za telo pomeni stres. Posledice pa so lahko povišan krvni tlak, povišana raven maščob in povišana raven sladkorja v krvi.
Omenjena motnja v prvi polovici življenja prizadene več moških kot žensk, praviloma so to prekomerno težki moški s širokim vratom in največkrat velikim trebuhom. Vendar se delež oseb s spalno apnejo po 50. letu starosti oziroma po nastopu menopavze pri ženskah izenači. Takrat se namreč v ženskem telesu spremeni hormonska slika, zaradi pomanjkanja spolnih hormonov pa se ženskam začne drugače nalagati maščoba. In to je največji dejavnik tveganja.
Kako prepoznati spalno apnejo in kakšni so simptomi
Spalna apneja im lahko različne simptome, največkrat ima spalno apnejo oseba, ki zelo glasno smrči, pri tem pa med spanjem tudi za nekaj – najmanj deset – sekund preneha dihati. Ko možgani zaznajo, da ne dobivajo kisika, se zbudijo in tak človek potem zahlasta za zrakom. V teh primerih govorimo o t. i. obstruktivni spalni apneji, ki je povezana z zaporo v zgornjih dihalih. »Če tak človek dobiva zdravila – denimo uspavalne tablete ali močne analgetike, ki znižajo mišični tonus, tega smrčanja ne slišimo in je to zanj lahko usodno,« pri tem opozarja strokovnjakinja.
Kadar nastajajo ustavitve dihanja zaradi ustnih malformacij ali sprememb v možganskem deblu, kjer je center za dihanje, smrčanje ni nujno prisotno. Takrat govorimo o centralnih prekinitvah dihanja, ki so občutno redkejše kot obstruktivne. Seveda pa gre lahko tudi za kombinacijo obojih. Zato je pri bolnikih po možganskih kapeh vedno treba povprašati tudi o morebitnih motnjah dihanja med spanjem. V Sloveniji sicer po oceni dr. Leje Dolenc Grošelj ostane neodkritih večina bolnikov s spalno apnejo. Največkrat k njim pošljejo osebe po možganski kapi ali po povzročeni prometni nesreči, ko so med vožnjo zaspali na cesti. Sum, da gre za spalno apnejo, praviloma najprej postavi družinski zdravnik, potrdijo pa jo s preiskavo, ki se imenuje polisomnografija.V posebnem laboratoriju (v Sloveniji ga imajo na oddelku za klinično nevrofiziologijo Nevrološke klinike UKC Ljubljana ter v Bolnišnici Golnik) med nočnim spanjem s posebnim aparatom nadzorujejo bolnikove spremembe v dihanju in možgansko aktivnost.
Spanje s pomočjo aparata
Ko bolniku potrdijo diagnozo spalna apneja, je prva izbira zdravljenja spanje s posebnim aparatom, imenovanim CPAP-aparat, ki bolniku skozi nos pod pritiskom vpihuje zrak v dihala. Aparat je praviloma zelo učinkovit. Dr. Leja Dolenc Grošelj: »Če nekdo nosi ta aparat najmanj štiri ure na noč, se dobro naspi in se naslednji dan počuti spočitega, brez dnevne utrujenosti in zaspanosti. Posledično se uredi njegov krvni pritisk, s čimer se zmanjša tveganje za srčno in možgansko kap. Če tak bolnik izgubi še telesno težo, je prav mogoče, da čez nekaj časa aparata ne bo potreboval. Če mu to ne uspe, pa ga mora stalno uporabljati.« In bolniki s spalno apnejo se velikokrat znajdejo v začaranem krogu, saj jim prav zaradi težav, ki jih povzroča, ne uspe shujšati. Osebam s centralno spalno apnejo predpišejo tudi posebna zdravila.
CPAP-aparat je mogoče dobiti na stroške zavarovalnice, vendar je pogoj za to njegova redna uporaba, ki jo preverjajo s pomočjo posebne kartice. Se bolniki prednosti kakvostnega spanca zavedajo, smo še vprašali sogovornico. »Sprva aparat uporablja 70 odstotkov tistih, ki ga dobijo, vendar z leti sodelovalnost upada. Pomembno je vedeti, da oseba s spalno apnejo s prekomerno dnevno zaspanostjo ne sme več voziti. Ko se spanec s pomočjo redne uporabe tega aparata uredi in s ponovljenimi testi dnevne zaspanosti ugotovimo, da le-te ni več, pa je mogoče znova sesti za volan. Seveda pod pogojem, da tak bolnik aparat še naprej redno uporablja.«
Nikar narazen, raje po pomoč
Glasno smrčanje s spalno apnejo zagotovo vpliva tudi na spanec partnerja obolelega. »In rešitev ni razhod ali – praviloma – partnerjev umik iz spalnice, da se sploh lahko naspi. Rešitev je, da oba težavo prepoznata in oboleli poišče pomoč,« glede tega svetuje dr. Leja Dolenc Grošelj. Osebi, ki se zaradi spalne apneje redno zbuja še bolj utrujena kot pred spanjem, tudi ne bo pomagal morebitni »kozarček pred spanjem«. »Nasprotno. Alkohol, še zlasti žgane pijače, je zelo nevaren, saj ima močan sproščajoč učinek in stanje le še poslabša.« Kaj bolnik še lahko naredi sam? »Predvsem se mora zavedati, da je spalna apneja bolezen, ki jo je treba zdraviti. Če je le mogoče, naj uredi svojo telesno težo. Zagotovo pa ne zaležejo preštevilni pripomočki, ki jih je zdaj vse polno na trgu. Tudi kakšno posebno ležišče nima posebnega vpliva, praviloma pa je stanje res boljše, če spimo na višjem vzglavniku in ne na hrbtu.«