Ljudje, ki alkohol pijejo samo občasno, večino dni pa abstinirajo, imajo pogosto občutek, da ne ogrožajo pretirano svojih jeter – tudi če se takrat, ko pijejo, težko ustavijo. Toda nova študija razkriva, da so lahko tovrstne navade v resnici bolj problematične od rednega, vendar zmernega pitja – posebno v kombinaciji z genetskimi dejavniki, ki povečujejo tveganje za cirozo, ali v kombinaciji s sladkorno boleznijo tipa 2. Izsledki so bili predstavljeni v znanstveni reviji Nature Communications.
Ciroza ne doleti samo rednih, kroničnih pivcev
Avtorji študije upajo, da bodo izsledki pripomogli k lažjemu odkrivanju ljudi s povečanim tveganjem za bolezni jeter in k zgodnjim intervencijam za preprečevanje tovrstnih težav. Raziskava podira mit, da je alkoholna ciroza jeter bolezen, ki lahko doleti izključno alkoholike oziroma ljudi, za katere je značilno kronično čezmerno uživanje alkohola. Kot se zdi, lahko namreč do alkoholne ciroze jeter, ki je neozdravljiva bolezen, privedejo tudi občasne epizode čezmernega popivanja.
Občasno pretiravanje precej bolj nevarno od konsistentne zmernosti
Pri ljudeh s povečano genetsko obremenjenostjo, ki so občasno pogledali pregloboko v kozarec, je bilo v primerjavi s tistimi, ki so alkohol pili dnevno, vendar so se pri tem držali priporočil, zaznano kar šestkrat večje tveganje za alkoholno bolezen jeter. Tveganje pa je bilo še nekoliko višje pri tisti skupini, ki se je obenem spopadala s sladkorno boleznijo tipa 2.
Bolj od absolutne količine pomembna razporeditev alkohola
Kot se zdi, je razvoj alkoholne ciroze jeter pri tistih osebah, pri katerih so prisotni vsi trije dejavniki tveganja – genetska pogojenost, čezmerno popivanje in sladkorna bolezen tipa 2 – bolj kot od skupne količine popitega alkohola odvisen od navad, povezanih s pitjem.
Kot je povedala ena izmed raziskovalk, ki so sodelovale pri pripravi študije, se podobne študije običajno osredotočajo na proučevanje razmerja med količino popitega alkohola in boleznimi jeter. Avtorji študije so se zato odločili za malce drugačen pristop in ugotovili, da skupna količina alkohola morda niti ni bistvena – oziroma da je pomembnejše to, koliko alkohola se popije v kratkem časovnem intervalu in kako pogosta so tovrstna popivanja.
Medsebojno vplivanje različnih dejavnikov tveganja
Druga pomembna ugotovitev študije je medsebojni vpliv dejavnikov tveganja: z dodajanjem novih dejavnikov, ki povečujejo nevarnost za alkoholno bolezen jeteri in cirozo jeter, se tako povečuje t. i. ekscesno tveganje.
Pri tistih, ki so enkrat tedensko popili 12 enot alkohola v enem dnevu, se je tveganje za alkoholno cirozo jeter povečalo trikrat. Genetske predispozicije so tveganje povečale celo za štirikrat, sladkorna bolezen tipa 2 pa je pomenila dvakrat večje tveganje za cirozo jeter.
Raziskovalci domnevajo, da jetra nekaterih ljudi zaradi genetskih dejavnikov precej težje prenesejo šok, ki ga povzroči vnos večje količine alkohola v kratkem časovnem intervalu, pri čemer pa jim enaka količina alkohola ne povzroča večjih težav, če je enakomerno razporejena skozi daljše časovno obdobje. Akutna škoda lahko močno oteži preživetje jetrnih celic, ki morajo poskrbeti za hitro presnovo alkohola, kar lahko privede do preobremenitve. Če v telo v kratkem časovnem intervalu vnesete večjo količino alkohola, se lahko zmanjša učinkovitost razstrupljanja. To lahko privede do kopičenja strupenih snovi v telesu, na dolgi rok pa tudi do ciroze.
Kdaj prekoračimo mejo?
Kot epizoda čezmernega popivanja je opredeljeno pitje, zaradi katerega se koncentracija alkohola v krvi poveča na 0,08 odstotka ali več. Pri moških to praviloma pomeni 5 enot alkohola ali več v dveh urah, pri ženskah pa 4 enote alkohola ali več v enakem časovnem intervalu.