Za zdravje vašega najmlajšega je pravilna prehrana izjemno pomembna. Nanj ne vpliva le prehrana dojenčka, temveč tudi prehrana mamice že med in celo pred nosečnostjo. Prehrana mamice razvijajočemu se plodu zagotovi vse, kar potrebuje, zato morajo bodoče mamice že pred nosečnostjo razmisliti o tem, ali se prehranjujejo zdravo ali so morda potrebne kakšne spremembe prehranjevalnih navad.
Znanstveniki so ugotovili, da molekule hrane, ki jo mati uživa v času nosečnosti, preko placente prehajajo do ploda, ki se teh »vonjav in okusov« navadi že v trebuhu. Če mati, recimo, ne mara svinjine in je zato nikoli ne uživa, je več možnosti, da je ne bo maral niti njen otrok, saj mu je aroma tega mesa tuja. Prehrana matere pred in med nosečnostjo je tako lahko pomembna naložba za otrokovo zdravje, nadaljuje pa se tudi na samem začetku njegovega življenja po rojstvu in naprej. Že v zgodnjem otroštvu so prehranske navade pomembne, saj takšne, kot jih oblikujemo, tudi ostanejo. Drži seveda, da se naš okus za živila spreminja (majhni otroci po navadi ne marajo grenkih živil, starejši pa vedno bolj), a če se kot otroci navadimo le na »plastičen« okus predpripravljenih obrokov, je velika verjetnost, da bomo tudi v odrasli dobi radi jedli nezdravo. Še posebej to velja za zelo sladke ali pa močno soljene jedi – slanega okusa se navadimo, zato nam sčasoma nič več nima »dovolj močnega okusa« in hrano tako vedno solimo preveč.
Starši pogosto hitro vidijo, kaj ustreza njihovemu dojenčku, zato je prehrana dojenčka seveda lahko temu prilagojena, a še posebej »starše začetnike« zelo zanimajo priporočila strokovnjakov, da pri prehrani ne naredijo večjih napak. Pa poglejmo nekaj osnovnih navodil.
Dojenje – prva prehrana dojenčka
Po porodu mamici dojenčka položijo na prsi in poskušajo začeti z dojenjem. Včasih ne gre takoj, a zdravstveni delavci pri tem lahko zelo pomagajo, saj imajo za seboj veliko izkušenj.
Dojenje je priporočljivo vsaj prvih 6 mesecev, nato pa kot dodatek k mešani prehrani dojenčka še do dopolnjenega prvega leta. Zgornje meje za dojenje sicer ni, vendar je po enem letu brez pomena, zato lahko brez »slabe vesti« odnehate. Nekateri otroci se od tovrstnega hranjenja težko odvadijo, saj se preko dojenja čustveno navežejo na mati, zato je že prej potrebno pogostost dojenja počasi zmanjševati, saj je sicer za otroka prekinitev lahko stresna. Na začetku otroku zadostuje le vaše mleko, pediater pa bo morda predlagal še dodatke železa in vitamina D pri rizičnih dojenčkih.
V primeru, da je mleka dovolj in se mati zdravo prehranjuje, materino mleko pokrije vse dojenčkove potrebe po energiji in hranilih. Do šestega meseca materino mleko zadosti tudi potrebam po tekočini, pitno vodo pa dodajajte v primeru večje izgube tekočine (driska, bruhanje, visoke temperature). Vodo je treba prekuhavati do šestega meseca starosti, pozneje pa to ni več potrebno.
Zakaj je dojenje tako zelo pomembno?
Vsebnost hranil v mleku se dojenčkovim potrebam prilagaja od samega poroda naprej, poleg tega pa se spreminja tudi tekom enega dojenja (na začetku je mleko bolj vodeno, da se dojenček odžeja, šele nato bolj gosto, da se nasiti). Materino mleko vsebuje mnoge zaščitne snovi, ki novorojenčka varujejo pred okužbami, dojenje pa tudi zmanjša možnost pojava nekaterih bolezni ali vsaj zniža njihovo »težavnostno stopnjo«. Raziskave kažejo, da so otroci, ki niso bili dojeni zadosti časa, pogosteje nagnjeni k debelosti. Materino mleko je zelo dobro prebavljivo, varuje pa tudi pred alergijami, zato je pri rizičnih dojenčkih pomembno, da so prvo polovico leta hranjeni le z materinim mlekom.
Tudi za mamo
Dojenje pa nima pozitivnih učinkov le za dojenčka, saj je tudi za mamo odličen način prehranjevanja malčka in seveda najboljša prehrana dojenčka. Žal nekaterim ženskam mleka zmanjka ali pa ga nimajo zadosti, zato morajo posegati po kupljenih nadomestkih, a če je vašega mleka zadosti, se mu nikar ne odrecite! Čeprav je navajanje na novega družinskega člana čudovito obdobje, je obenem tudi precej utrujajoče, zato izkoristite, kar vam je narava ponudila – hrano za dojenčka, ki je vedno »pri roki«, je mikrobiološko neoporečna, vedno prave temperature, poleg tega pa z njo prihranite tako čas kot tudi denar. Dojenje dodatno pozitivno vpliva tudi na zdravje novopečene mamice, saj zmanjša krvavenje in vpliva na izostanek menstruacije po porodu; oboje pozitivno vpliva na kakovost materine krvi, poleg tega pa ima močan vpliv na vzpostavljanje telesne teže, ki jo je mati imela pred porodom – proizvodnja mleka v telesu namreč porabi kar precej kalorij. Super, kajne?!
Opozorilo: za doseganje želene telesne teže nikar ne pretiravajte z dojenjem v nedogled. Ko začne mati ponovno jesti manj (toliko, kot je jedla pred nosečnostjo), se mleko tvori s pomočjo njenih maščobnih zalog. To je sicer za žensko zelo privlačna ideja, a prav maščobe so tiste, v katerih se nabirajo toksini, ki jih s hrano uživamo leta in leta. Seveda ne želite, da dojenček preko dojenja prejme vse te snovi, zato mleko, če ga še imate na primer eno leto po porodu, rajši izločite s črpalko in ga zavrzite.
Moje mleko se spreminja, zakaj?
Tako kolostrum kot tudi prehodno in zrelo mleko so za dojenčka izjemnega pomena.
Kolostrum, imenovan tudi mlezivo, je tisto prvo mleko, ki se izloča že pred porodom in nekaj dni po njem. Je gostejše in bolj lepljivo od mleka, ki sledi pozneje. Čeprav ga je količinsko malo, je izjemno bogato s hranili, ki jih novorojenček nujno potrebuje. Bogato je namreč z beljakovinami in protitelesi (z imunoglobulini A – IgA), kar je za dojenčkovo obrambo zelo pomembno, poleg tega pa ne vsebuje veliko maščob, ki bi jih dojenček sprva težko prebavil. Za dodatno zaščito poskrbijo tudi levkociti, ki se borijo proti napadu bakterij. Kolostrum ima blag odvajalni učinek, ki pomaga dojenčku pri prvem odvajanju. Po nekaj dneh po porodu namesto kolostruma nastopi prehodno mleko. To vsebuje več kalorij, bogato je z maščobami in laktozo (mlečni sladkor), izloča pa se približno dva tedna. Po tem obdobju nastopi še zadnja vrsta mleka – zrelo mleko, ki je večinoma sestavljeno iz vode (kar 9/10), saj mora dojenčku zagotavljati vso potrebo po tekočini. Na začetku vsakega dojenja je v vodi veliko proteinov in vitaminov, ko dojenčkovo sesanje traja nekaj časa, pa se izloči še del mleka, bogatega z maščobami.
Postopno uvajanje mešane prehrane
Po začetku petega meseca starosti dojenje včasih ne zadošča več energijskim potrebam dojenčka, zato se prehrana dojenčka začne spreminjati. Z uvajanjem mešane prehrane je najboljše začeti med 4. in 6. mesecem. Pomembno je, da z mešano prehrano ne začnemo pred 4. ali po 6. mesecu. Dojenčku tako v prehrano začnemo dodajati kašice, in sicer:
- za popoldansko malico žitno-sadno kašo,
- za kosilo zelenjavno-mesno-krompirjevo kašo,
- za večerjo mlečno-žitno kašo.
Vodo malčku ponudimo med obrokom in po njem.
Pomembno je, da vsako novo živilo uvajamo z razmakom nekaj dni, da takoj vemo, katero živilo je problematično v primeru, da pride do preobčutljivosti. To velja še posebej za dojenčke z večjim tveganjem za pojav alergijskih reakcij na določena živila (gre za dojenčke, katerih starši, bratje ali sestre imajo alergije). Tako lahko morebitno problematično živilo takoj prenehamo dodajati v prehrano našega malčka. Vsako novo živilo je najboljše ponuditi le enkrat dnevno v majhni količini (recimo dve žlički).
Slovenska priporočila za prehrano dojenčkov navajajo, da je z zelenjavno-mesno-krompirjevo kašo najboljše začeti med 5. in 7. mesecem starosti. Zelo pomembno je, da zelenjavo začnemo uvajati pred sadjem. Če začnemo najprej s sadjem, ki je sladko, se lahko zgodi, da se otrok navadi na sladek okus in zato pozneje zavrača poskuse hranjenja z zelenjavo. Najboljše je začeti s korenčkovo kašo, po tednu dni pa ji dodamo še krompir in žličko olja. Po novem tednu dni kaši dodamo še pusto meso (puran, piščanec, teletina). Tako po mesecu dni nadomestimo en mlečni obrok z zelenjavno-mesno-krompirjevo kašo.
Med 6. in 8. mesecem je optimalen čas za dodatek mlečno-žitne kaše, navajajo slovenska priporočila za prehrano dojenčkov. Gre torej za kašico, sestavljeno iz sadnega soka, sadja, materinega mleka in kuhanih polnovrednih kosmičev. Tudi ta kaša v času enega meseca nadomesti en mlečni obrok.
Po slovenskih priporočilih ostane še žitno-sadna kaša, ki jo je najbolje začeti uvajati med 7. in 9. mesecem starosti. Kuhanim polnovrednim kosmičem je najbolje dodajati sezonsko, sveže, ekološko in lokalno pridelano sadje – tako bo prehrana dojenčka kar najboljša.
Kaj pa ribe? Dojenčku to zdravo in pomembno živilo začnemo k prehrani dodajati šele, ko se navadi na vse vrste omenjenih kašic. Paziti je seveda treba na temeljito odstranitev vseh ribjih kosti, izbirajte pa manjše vrste rib – tako bo vsebnost težkih kovin manjša kot pri velikih vrstah rib, ki se hranijo z manjšimi ribami.
Pomembno: živila, ki vsebujejo gluten, je treba začeti uvajati še v času, ko dojenčka dojimo – tako zmanjšamo možnost pojava celiakije. Optimalen čas za uvajanje glutena (nahaja se v žitih, kot so pšenica, pira, ječmen, rž, oves) je med 6. in 7. mesecem starosti, kot navajajo slovenska priporočila za prehrano dojenčkov.
Kako prenehati z dojenjem?
Kot že omenjeno, bo za otroka in za vas najboljše, da je postopek odvajanja od dojenja počasen. Izbrati je treba primeren trenutek, torej obdobje, ko dojenček ni pod stresom. Stres lahko povzročijo različne situacije: bolezen (pa čeprav kakšna blaga oblika), selitev, odhod bratca ali sestrice v vrtec in podobno.
Ko se vam zdi, da bi bilo počasi potrebno z dojenjem prenehati in dojenček v tem času prvič zavrne sesanje, je morda prav to pravi trenutek, da izpustimo eno dojenje. Tudi naslednji dan poskusite odložiti dojenje na poznejšo uro in čez nekaj časa lahko en mlečni obrok že izpustite. Redkeje, ko boste dojili, manj mleka boste imeli – tako bo tudi za vas prenehanje z dojenjem bolj ugodno.
Nekateri otroci se radi dojijo dlje, drugi pa se odvadijo hitro. Pomembno je, da so mamice pri tem potrpežljive, da je stres za dojenčka čim manjši. Le vztrajajte, uspelo vam bo.
Prilagojena družinska prehrana
Od 10. meseca starosti naprej lahko postopno začnemo prehajati na družinsko prehrano. V tem obdobju otrok potrebuje dodatna 2 dl vode dnevno, ki naj ju spije med obrokom ali po njem. Prehrana dojenčka naj bo vseeno prilagojena, saj do 1. leta starosti dojenčki ne smejo uživati določenih živil. Sem sodijo:
- med (gre za presno hrano, v kateri lahko najdemo bakterijo Clostridium botulinum, ki povzroči ohromitev mišic – v hujših primerih pride do ohromitve dihalnih mišic, ki se konča s smrtjo),
- preveč slana / sladka hrana (sem sodijo tudi sladkane pijače),
- pekoča hrana,
- morski sadeži,
- mleko kot napitek, siri (sploh mehki) in skuta,
- jajčni beljak (med otroci je občutljivost na jajčne beljakovine pogosta).
Previdni moramo biti tudi z mastno hrano, ribami in školjkami ter hrano, ki vsebuje aditive. Paziti moramo na možnost koščic v sadju, kosti pri ribah in mesu ter na majhna živila, ki jih otroci lahko po nesreči pogoltnejo – takšni so na primer okrogli, trdi bomboni in podobno. Živila, ki napenjajo (bob, leča, fižol, zelje), uvajajmo postopoma, da se otrok na njih privadi počasi.
Ko ima dojenček že nekaj zob, mu hrane ni več potrebno pretlačiti – le narežemo jo na majhne koščke in pazimo, da se hrano nauči prežvečiti. Ker se bo dojenček počasi moral navaditi na družinsko prehrano, ga je dobro začeti hraniti petkrat dnevno, kot bi morali jesti tudi odrasli, torej zajtrk, kosilo in večerja, vmes pa malici (na primer jogurt, sadje). Pomembno živilo v obdobju prehoda na družinsko prehrano je kruh, kaše pa naj zamenjajo živila, ki niso več pretlačena.
Kravjega mleka v prehrano ni dobro uvajati do dopolnjenega 1. leta starosti dojenčka, saj prebavni trakt dojenčka šele »dozoreva« in lahko prepušča mnoge alergene, v porastu pa je prav alergija na kravje mleko.
Kaj pa vegetarijanstvo kot prehrana dojenčka?
Vegetarijanci morajo svojo prehrano precej bolj natančno načrtovati kot osebe, ki jedo tudi meso. Pri nepravilno načrtovani vegetarijanski prehrani lahko pride do prenizkega vnosa nekaterih pomembnih mikrohranil (vitamina B12, železa, vitamina D, kalcija). Ker pri nemesni prehrani tako lažje pride do pomanjkanja teh hranil, jo pri dojenčkih odsvetujem ali pa staršem svetujem posvet z dietetikom. Veganska prehrana je zaradi neuživanja vseh živil živalskega izvora (torej tudi mleka in jajc) še toliko bolj problematična, zato jo vsekakor odsvetujem.
Dojenček odklanja nekatera živila
Staršem pri zdravi (in seveda raznoliki) prehrani svojih najmlajših pogosto težavo predstavlja dojenčkovo odklanjanje določene hrane. Razlogov za to je lahko več: hrana je neprivlačnega videza, obroki so neredni in še kaj. Zelo pogost razlog pa je ta, da ko dojenček prvič zavrne neko živilo, ga starši z njim še naprej silijo, kar pa povzroči le še bolj vztrajno zavračanje. Starši se morajo zavedati, da je boljše, da zavrnjeno živilo poskusijo ponovno ponuditi kdaj drugič in ob zavrnitvi odnehajo. Poskusov je včasih potrebnih kar precej, a pogosto si dojenčki ali otroci na koncu premislijo in začnejo uživati tudi hrano, ki so jo prej zavračali.
Pri nekaterih otrocih je v veliko pomoč lahko tudi opazovanje prehranjevalnih navad starejšega bratca ali sestrice. Takoj, ko začnete dojenčka navajati na prilagojeno družinsko prehrano, ga posedite za mizo k drugim članom družine, ki naj bodo malčku za vzor.
Starši pa se morajo sprijazniti tudi s tem, da vsak posameznik česa pač ne mara. Če vaš otrok resnično ne mara špinače, naj je torej ne je – ne bo konec sveta.