Kaj je laktozna intoleranca in kakšni so simptomi. Ali imate pogosto občutek napihnjenosti, diarejo, krče, občutek zbadanja v trebuhu? Bodite pozorni, če je to neprijetno dogajanje morda povezano z uživanjem mleka in mlečnih izdelkov, saj je rešitev za tovrstne boleče in neprijetne težave povsem preprosta. Ker ima po nekaterih podatkih okoli 30 do 40 odstotkov Evropejcev vsaj lažjo obliko laktozne intolerance, je možno, da ti simptomi kažejo na to, da jo imate tudi vi. Vsekakor se je v vsakem primeru dobro posvetovati z zdravnikom, že v nekaj dneh pa lahko sami poskusite ugotoviti, ali je laktoza možen povzročitelj vaših težav.
Za nekaj dni z jedilnika umaknite mleko in vse druge mlečne izdelke, kar je dovolj časa, da opazite spremembe – če je seveda vzrok za vaše težave prav laktozna intoleranca. Če ugotovite, da vam dieta brez mleka in mlečnih izdelkov pomaga, je pomembno, da kalcij, ki ga pri tovrstni dieti lahko primanjkuje, nadomestimo z dodatki kalcija v prehrano. Brez težav lahko uživamo tudi mlečne izdelke, ki so brez laktoze, saj nam ti ne bodo več povzročali težav, na trgovskih policah pa jih najdemo kar nekaj – od mleka, sirov, namazov in druge.
Kje tiči težava?
Laktozna intoleranca je nezmožnost prebave mlečnega sladkorja, imenovanega laktoza. Do zmanjšane sposobnosti razgradnje laktoze pride zaradi zmanjšane prisotnosti in zmanjšane aktivnosti encima, ki ga imenujemo laktaza. Gre za encim, ki mlečni sladkor v tankem črevesju razgradi na enostavna sladkorja, glukozo in galaktozo, ta dva sladkorja pa se preko stene tankega črevesja enostavno absorbirata v kri. Če imamo premalo encima za razgradnjo mlečnega sladkorja ali pa je le-ta premalo aktiven, se mlečni sladkor ne razgradi, posledica pa je v večini primerov diareja, napenjanje, krči in bolečine v trebuhu.
Encim laktaza se sintetizira pri otroku že v času nosečnosti, ob rojstvu pa že doseže najvišjo aktivnost. Tako ostane do konca dojenja, potem pa aktivnost počasi upada. Za izločanje encima laktaze skrbijo celice tankega črevesja, a sčasoma izločanje laktaze upada. Pojav je genetsko pogojen in povsem normalen, saj se dojenček privaja na novo hrano. Aktivnost laktaze pri odraslih je zelo odvisna od človeške rase. Pri belcih je laktozna intoleranca manj razširjena, medtem ko je pri Azijcih zelo pogost pojav, pri Afričanih pa je redko kdo v odrasli dobi toleranten na laktozo. Pravzaprav to niti ni tako nenavadno, saj so bili včasih vsi odrasli laktozno intolerantni, dokler ni prišlo do napake dednega zapisa, ki se je izkazala za dobro. Pojav napake imenujemo laktazna perzistenca – osebe z »napako« so se tako lahko prehranjevale z mlečnimi izdelki in pili mleko. Zato so bile odpornejše, bolj krepke in so lažje imele otroke. Napako v dednem zapisu so prenesle naprej, tako je danes več odraslih laktozno tolerantnih. Če torej razmislimo, je narava vsem odraslim namenila nesposobnost prebave mlečnega sladkorja, »napako« pa imajo pravzaprav osebe, ki laktozo lahko prebavijo.
Laktozna intoleranca nikakor ni alergija na mleko
Pomembno je razumeti, da pri laktozni intoleranci ne gre za alergijo na mleko. Gre le za netoleranco, preobčutljivost oziroma nezmožnost prebave laktoze. Alergija pa je pojem, ki opisuje povsem drugačne reakcije. Pri alergiji gre za odziv imunskega sistema na hrano oziroma njene sestavine, ki jih naše telo prepozna kot tujke. Imunski sistem se odzove tako, da proti »tujkom« začne izločati imunoglobuline E – IgE. Ob tem pride do nastanka snovi, zaradi katerih pride do simptomov, ki so lahko zelo različni. Kažejo se lahko kot srbečica, izpuščaji, otekanje jezika in grla, pride pa lahko celo do tako imenovanega anafilaktičnega šoka, ki lahko privede do smrti, če pomoč ne pride dovolj hitro. Oseba, ki pade v anafilaktični šok, mora čim prej prejeti injekcijo adrenalina, predpisane antihistaminike in kortikosteroide. Alergija je torej precej nevarnejša za zdravje, saj lahko že ob nizkih vnosih alergena pride celo do smrtnih primerov, medtem ko intoleranca za zdravje nima trajnih posledic, čeprav so njeni simptomi za posameznika lahko zelo neprijetni.
Laktozo najdemo seveda v svežem mleku, kjer jo je tudi največ. Mleko namreč sestavljajo voda, beljakovine, maščobe, vitamini in minerali ter mlečni sladkor. Ne vsebuje jo le kravje mleko, temveč tudi mleko drugih sesalcev. Ljudje najpogosteje pijemo kravje mleko, razširjeno pa je tudi kozje in ovčje mleko, nekateri pa pijejo tudi kobiljega. Vsebnost laktoze se od vrste do vrste mleka razlikuje, giblje pa se med 5 in 10 odstotki. Laktoza je tako pravzaprav zelo pomemben vir energije v mleku.
Poleg mleka jo najdemo še v drugih mlečnih izdelkih, pa tudi marsikje, kjer je ne pričakujemo. Laktozo najdemo v raznih kremah, omakah in sladicah, prehranskih dodatkih, celo aktivnem oglju in drugje. V njih se nahaja zaradi dodatka sirotke, ki je bogata z laktozo. V dodatkih za športno prehrano, kot so sirotkine beljakovine, je torej tudi veliko laktoze, nahaja pa se celo v nekaterih zdravilih. V primeru hude oblike intolerance moramo zdravnika pri predpisu zdravil opomniti, da izbere zdravilo, ki laktoze ne vsebuje. Osebe s hudo obliko laktozne intolerance morajo tako bolj paziti, ko nakupujejo živila. Potrebno je skrbno branje označb.
Proizvodnja mleka brez laktoze
Čeprav gre za mleko brez laktoze, mu ta pravzaprav ni odstranjena, je le »vnaprej razgrajena«. Proizvajalci mleku dodajo encim laktazo, ki laktozo razgradi na glukozo in galaktozo, da se v prebavnem traktu brez težav vsrkata v kri. Tako mleko ima tudi bolj sladek okus, kar ste tisti, ki ga že pijete, verjetno hitro opazili. Slajše je zato, ker je stopnja sladkosti glukoze in galaktoze večja, kot je pri laktozi. Laktoza se zaradi svoje oblike težje veže na naše receptorje kot glukoza in galaktoza, zato slednji bolj zaznamo.
Neprijetni simptomi laktozne intolerance
Med najpogostejše simptome sodijo diareja, napihovanje in bolečine v trebuhu. Kaj se pravzaprav v našem telesu dogaja, da do tega pride?
Ker se pri osebah z laktozno intoleranco laktoza ne razgradi na enostavne sladkorje, ki bi sicer prešli iz črevesja v kri, ta ostane v črevesju. Tako postane hrana črevesnim bakterijam, ki začnejo ob porabljanju laktoze proizvajati razne pline, ki se pri človeku nato kažejo kot napihnjenost trebuha in vetrovi. To je vsekakor tudi razlog za zbadanje in druge bolečine v trebuhu. Ker mlečni sladkor ostaja v črevesju, se spremeni tudi osmotski tlak, zaradi česar začne voda vdirati v črevesje. To je razlog za pojav diareje, k temu pa pripomore tudi nemalokrat pospešeno gibanje črevesja zaradi draženja prebavnega trakta.
Kako se prehranjevati?
Če imamo blago obliko preobčutljivosti na laktozo, se nikakor ni potrebno odreči vsem mlečnim proizvodom. Živila, kot so jogurt, kefir, siri in skuta, vsebujejo precej manj laktoze kot sveže mleko. Zahvala gre mlečnokislinskim in probiotičnim bakterijam, ki mlečni sladkor razgradijo na enostavne sladkorje, tako zaradi nizke vsebnosti laktoze ne pride do težav. Primerni so tudi siri, saj je sirotka stranski proizvod pri njihovi proizvodnji. Večina laktoze torej ostane v sirotki, ki se v postopku nastanka sirov iz mleka izloči.
Osebe s hudo obliko intolerance pa morajo prehrani posvetiti nekoliko več pozornosti. Posluževati se morajo izdelkov, ki ne vsebujejo laktoze, označeni so z oznako »brez laktoze«. Poleg tega imajo potrošniki možnost kupiti tudi tablete ali prašek z encimom laktaza. Ti pripravki se zaužijejo skupaj z živilom, ki vsebuje laktozo, encim v pripravku pa jo razgradi namesto nas.
Čeprav je v tujini izbira izdelkov brez laktoze pestrejša, tudi pri nas na policah najdemo veliko različnih živil. Poleg sirov in mleka lahko kupimo tudi skuto, pudinge, namaze in sladolede. V primeru blage oblike intolerance pa brez težav lahko še naprej uživamo jogurte in kefir, ki sta izjemno zdravi in hranilni živili, ki bi se jima bilo škoda odreči.
Slovarček pojmov
- Laktozna intoleranca – nesposobnost prebave mlečnega sladkorja
- Laktoza – mlečni sladkor
- Laktaza – encim, ki razgradi mlečni sladkor
Piše: Mjuša Krevs, dipl. inž. živ. teh.