Alergija na hrano je tema, o kateri danes veliko govorimo. Ali to pomeni, da je tovrstnih alergij več, kot jih je bilo včasih, ali pa je le moderno, da se pogovarjamo o njih? Kdaj lahko govorimo o alergiji in kdaj le o drugih neželenih reakcijah na hrano? Odgovore smo poiskali pri Jasni Volfand, dr. med., spec. int. med., v Diagnostičnem centru Bled. Ta ima tudi ambulanto za alergijske bolezni prebavil in druge vrste prehranske preobčutljivosti.
»Evropski raziskovalci so pred kratkim zbrali in pregledali podatke iz številnih dosedanjih študij in ugotovili, da ni dokaza, da bi se alergija na hrano pogosteje pojavljala. Res pa je, da alergije zdaj pogosteje diagnosticirajo, saj se zdravniki danes ukvarjajo tudi s primeri, ki so bili včasih zanemarljivi. Ob tem bi rada še opozorila, da je veliko ‘alergij’ danes diagnosticiranih z znanstveno nedokazanimi metodami, ki jih uradna medicina potem ne more potrditi,« pojasnjuje zdravnica Jasna Volfand.
Ni vse alergija
Odgovor na vprašanje, kaj je alergija na hrano, ni kratek in preprost, če želimo vključiti mnenja in izkušnje vseh deležnikov; laične javnosti, bolnika in zdravnika. Jasna Volfand, dr. med. pravi, da se razumevanje vseh vpletenih precej razlikuje. Razlika je očitna, če vprašamo bolnika in potem še zdravnika, ki alergijo na hrano potrdi ali ovrže. »Vsake neželene reakcije na hrano ne moremo pojmovati kot alergije na hrano. Neželenih reakcij na hrano, ki jih opisujejo bolniki, je občutno več, kot je potem dokazanih alergij na hrano. V evropskem prostoru je po podatkih raziskave okrog šest odstotkov ljudi menilo, da so trenutno alergični na hrano; vsaj enkrat v svojem življenju pa naj bi se s tem srečalo kar 17 odstotkov ljudi. Od zdravnika potrjeno alergijo pa je imelo v tem času le manj kot en odstotek prebivalstva.
Neskladnost je res velika, včasih prav na račun različnega razumevanja laične javnosti, obolelih in zdravnikov o tem, kaj alergija na hrano je in kaj ni,« pojasnjuje sicer suhoparne, vendar zgovorne statistične podatke naša sogovornica. Zelo pogosto lahko v pogovorih zasledimo napačne ocene ljudi, ki menijo, da je skoraj vsak izpuščaj na koži posledica alergije na hrano, čeprav zdravniki specialisti največkrat za takšne izbruhe najdejo druge vzroke. Napačna je tudi trditev, da je nekdo alergičen na mlečni sladkor, saj gre pri tej težavi za nealergijsko preobčutljivost, zaradi katere oseba ne prenaša mlečnega sladkorja. To imenujemo laktozna intoleranca, ne pa alergija in ima popolnoma drugačne vzroke kot alergija na mleko. Laktozna intoleranca nastane zaradi pomanjkanja encima laktaza v črevesju, kar onemogoči prebavo mlečnega sladkorja in povzroči prebavne težave.
Alergija na mleko pa nastane zaradi imunskega odziva na beljakovine v mleku in ima lahko hujše posledice kot laktozna intoleranca. Podobno je na primer alergija na pšenico popolnoma drugačna bolezen kot celiakija. »Pri alergijski reakciji gre vedno za reakcijo imunskega sistema, ki se pretirano odzove na neko neškodljivo snov,« razlaga sogovornica. Neželeni učinki hrane se lahko pokažejo tudi na druge načine, na primer kot zastrupitev. Če nekdo slabo prenaša kavo, pa je popije preveč in ima težave, to še ne pomeni, da je alergičen na kavo, ampak se z njo zastrupi, ker pretirava.
‘Neprava’ alergija
Izraz, ki ga uporabljamo za alergijo, ki ni ‘prava’ alergija, čeprav jo laična javnost enači in imenuje alergija, je psevdoalergija. Že sama beseda psevdo v sestavljanki psevdoalergija nam pove, da gre za nepravo alergijo, čeprav je reakcija telesa na videz enaka pri obeh oblikah, pravi alergiji in psevdoalergiji. »Pri psevdoalergiji ali histaminski intoleranci imunski sistem ni vpleten, ampak gre za pojav, ko se organizem pri nekaterih ljudeh pretirano odzove na histamin, ki ga zaužijejo s hrano ali pa ga hrana in nekatera zdravila sprostijo iz zalog v telesu. Histamin je ena od snovi, ki se sicer v telesu sproščajo tudi v primeru prave alergijske reakcije in povzroči značilne simptome, kot so rdečica, otekanje in srbenje.
Alergijska reakcija po navadi ne traja dolgo, saj ima telo na voljo učinkovite mehanizme, da histamin razgradi, zato simptomi hitro izzvenijo. Nekateri ljudje pa histamin prepočasi odstranjujejo, zato imajo težave tudi po zaužitju hrane, ki ga vsebuje. Najbolj vsakdanja psevdoalergija je alergija na jagode, za katero ljudje uporabljajo izraz alergija, v resnici pa gre za psevdoalergijo,« pojasnjuje razliko med ‘pravo’ in ‘nepravo’ alergijo zdravnica Jasna Volfand. Podoben primer je (psevdo)alergija na suho meso, vino in modre ribe.
‘Prava’ alergija na hrano
Pojasnjevanje »prave« alergije bo zdaj nekoliko lažje. Jasna Volfand, dr. med.: »O ‘pravi’ alergiji govorimo takrat, kadar se v telesu tvorijo protitelesa ali pa posebne imunske celice, ki nenormalno reagirajo na določene sestavine hrane. Kadar pride telo v stik s to vrsto hrane, se protitelesa vežejo in spodbudijo reakcijo imunskega sistema, ki se lahko pokaže v različnih oblikah: otekanje ustnic in jezika, bolečine v želodcu, krči v trebuhu in prebavne motnje. Pridružena je lahko koprivnica po koži, pa tudi težave z dihanjem, lahko pa tudi anafilaktični šok s padcem pritiska in izgubo zavesti, ki je življenjsko ogrožujoč. V kakšni obliki bo pri določeni osebi in vrsti živila nastala reakcija na alergen, ni mogoče napovedati. Niti ni nujno, da bo jakost reakcije enaka v vseh ponovitvah. O tem odločajo številne okoliščine, predvsem regulacija imunskega sistema pri posamezniku, ki je za strokovnjake zaenkrat še zapletena uganka. Znani pa so najpomembnejši alergeni oziroma, kot jih imenuje Jasna Volfand, »velikih šest« alergenov, ki so predvsem pomembni v otroški dobi: pšenica in sorodna žita z glutenom, jajca, mleko, oreščki, soja, ribe in morski sadeži. Pri odraslih pa se poleg tega zelo pogosto pojavljajo še alergije na rastlinsko hrano kot posledica alergije na različne pelode.
Najbolj občutljivo obdobje za razvoj alergije na hrano je zgodnja otroška doba. Zdravnica Jasna Volfand pravi, da je povsem razumljivo, da so tovrstne alergije najpogostejše v tem obdobju življenja, ko je imunski sistem mladega organizma še razmeroma nezrel, obenem pa se mora srečati tudi s številnimi znanimi in neznanimi snovmi. »Na srečo večina alergij izzveni še v predšolski dobi. Ne smemo pa pozabiti, da nekatere otroke spremljajo zelo hude alergije tudi kasneje in morajo živeti z njimi vse svoje življenje. Seveda pa se alergija na hrano lahko prvič oglasi tudi v odraslosti, predvsem v povezavi z alergijo na pelode. V mislih imam alergijo na cvetni prah, zaradi katere je prizadetih okoli 20 odstotkov ljudi. Pri tej skupini se pogosto pojavi tudi navzkrižna alergija s hrano.
Verjetno se sprašujete, zakaj se pojavi navzkrižna alergija? »Ista protitelesa, kot jih telo tvori v stiku s pelodi, na primer breze, lahko reagirajo na podobne molekule v določenih vrstah sadja, zelenjave in oreščkov,« o navzkrižnih alergijah razlaga sogovornica. Običajno so te alergije manj dramatične in reakcije manj hude, ker so ti alergeni velikokrat nestabilni, saj pri kuhanju razpadejo. Kot primer lahko vzamemo osebo, ki je alergična na brezo in ugrizne jabolko. Lahko se pojavi le rahla oteklina in srbenje ust, lahko pa ima tudi težave s prebavo. Pri navzkrižnih alergijah so poleg jabolk »na udaru« še zelena, breskev, lešniki, kivi, pa tudi paradižnik, surov korenček in še številni drugi.
Negativni stres
Čeprav je imunski sistem pri odrasli osebi že ‘zgrajen’, pa se celo v srednjih in zrelih letih lahko pojavi nova alergija na hrano. Zakaj? Vprašanje je izziv tudi za internistko Jasno Volfand, dr. med. iz Diagnostičnega centra Bled, ki pa natančnega odgovora tokrat ne more dati: »Točno ne vemo, zakaj pride do iztirjenja imunskega sistema. Vzrok je lahko bolezen, stres ali nepravilna prehrana, pomanjkanje nekaterih vitaminov. Zato se tudi v odraslosti lahko prvič pojavi alergija na hrano ali navzkrižna alergija.« Čeprav je ekološko pridelana hrana lahko bolj hranljiva izbira, pa pri vzrokih za neželene reakcije in alergije ne moremo pokazati s prstom na industrijsko pridelano hrano. »Zaenkrat ni nobenih dokazov, da bi bil to vzrok za alergije, ekološko pridelana hrana namreč lahko sproži povsem enake težave kot industrijsko pridelana,« pojasnjuje Jasna Volfand.
Pogovor – ključni diagnostični pripomoček
Glavna preiskava za alergijo na hrano je anamneza in natančen razgovor z bolnikom. »Na podlagi pogovora z bolnikom in okoliščin dogodka, o katerem poroča, si ustvarimo vtis, ali gre za alergijo in kateri alergen bi bil lahko sprožilec. Alergološko testiranje kar povprek namreč praviloma ni uspešno, prav tako nima smisla opravljati testov iz radovednosti ali preventivno. Seznam možnih vzročnih alergenov skušamo potem potrditi s krvnimi testi; pri odraslih osebah pa raje posežemo po klasičnih vbodnih testih, pri katerih damo kapljico alergenskega ekstrakta ali celo sveže hrane na kožo, rahlo zbodemo, da pride alergen v stik z imunskimi celicami v koži in opazujemo reakcijo.
Pri alergijah na hrano je tovrstno testiranje še vedno bolj občutljivo kot krvni test. Vendar samo pozitiven krvni ali kožni test še ne pomeni bolezni. Regulacija imunskega sistema je namreč ključna za nastanek težav. Pogosto se tako zgodi, da ima oseba zelo pozitiven krvni test, pa nobenih reakcij s tem v zvezi ali pa tudi obratno. Zato velja, da je edini veljavni dokaz alergije še vedno le učinek poskusne diete, ki odpravi težave. Praviloma pa je treba nato diagnozo potrditi tudi s provokacijo, ko bolnik v nadzorovanih okoliščinah zaužije vprašljivo živilo. V primeru hujših težav se to izvaja v okviru zdravstvene ustanove, ko bolnik enkrat poje v prikriti obliki tisto živilo, ki mu povzroča neželene reakcije, drugič pa enak obrok, v katerem ni testiranega alergena. Pri tem se količina zaužite hrane postopno povečuje, bolnik in zdravstveno osebje pa beleži pojav simptomov. Šele če se jasno potrdi, da določeno živilo sproži značilne težave, lahko povsem zanesljivo govorimo o alergiji.
Za takšno testiranje se odločamo glede na različne okoliščine, kot so vrsta reakcije, pripravljenost bolnika na sodelovanje, možnost njegove odsotnosti z dela in podobno, predvsem pa ocene, ali bi bolniku takšno testiranje koristilo ali ga morda celo po nepotrebnem izpostavilo nevarnosti; ob življenjsko ogrožujočih reakcijah potrditev s provokacijo največkrat ne izvajamo.«
Zdravljenje
Edino učinkovito zdravilo za alergijo na hrano in druge neželene odzive je izogibanje sprožilcem. Pomembno je tudi izobraževanje bolnika o tem, v kateri hrani je alergen, ki mu povzroča težave. Obenem je treba vsakega bolnika opremiti z zdravili, s katerimi si lahko pomaga, kadar se neželena reakcija pojavi, bodisi s tabletami ali pa celo z avtoinjektorjem adrenalina, ki lahko reši življenje v primeru naključne izpostavljenosti alergenu, na primer arašidom. V zadnjem času strokovnjaki razvijajo tudi druge metode, s katerimi poskušajo imunski sistem odvaditi reakcije na alergen, vendar so pri alergijah na hrano raziskave še v povojih.
Preventiva
Zaenkrat za preprečevanje alergije na hrano svetujejo samo zdravo prehrano in zdravo življenje nasploh. Nobene preventivne diete namreč niso pokazale omembe vrednih učinkov, tudi pri nosečnicah izogibanje alergogenim živilom ni več priporočeno. Prav tako je nepotrebno ali lahko celo škodljivo predolgo odlašanje z uvajanjem hrane pri dojenčkih; tudi za tiste z večjim tveganjem razvoja alergije na hrano veljajo zdaj povsem enaka priporočila kot za zdrave otroke, seveda pa je še vedno poudarjen pozitiven učinek dojenja.
Piše: Jana Bajželj