Ščitnica in ščitnični hormoni: Vsaka četrta Slovenka ima težave s ščitnico

Ščitnica je še ena od tistih žlez, za katere vsi vemo, da jih imamo, ne vemo pa natančno, kako deluje. Leži v vratu, velika je približno pet centimetrov in spominja na obliko metulja.

Povezana je predvsem s presnovo v telesu, pomanjkanje ali preveliko število njenih hormonov pa lahko povzroči številne težave, ki se dogajajo postopno in jih včasih ne opazimo več let, celo desetletja.

Z zdravljenjem bolezni ščitnice se že vrsto let ukvarja prof. dr. Sergej Hojker, dr. med., predstojnik klinike za nuklearno medicino (na kateri deluje tudi oddelek za bolezni ščitnice) v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani.

Ščitnica  in Bolezni ščitnice

Pospešek ali ovira presnovi

Povedal nam je, da je ščitnica žleza z notranjim izločanjem in je, tako kot druge žleze, eden od regulacijskih mehanizmov v telesu. Ščitnični hormoni vplivajo na presnovo celic. Glavna ščitnična hormona sta tiroksin (štirijodtironin) in trijodtironin. Prvi deluje kot zaloga, saj drugi nastane z razgradnjo prvega.

  • Trijodtironin je dejaven hormon, ki se veže na jedrne receptorje v celicah in vpliva na presnovo. Če ga je preveč, je presnova hitrejša od običajne, človek začne hujšati, je živčen, se čezmerno znoji, srce mu hitreje bije. Pojav poznamo kot hipertirozo.
  • Obratno je, ko je trijodtironina premalo: takrat se redimo, smo utrujeni, zaprti, presnova se nam upočasni, začnemo zatekati, pozneje lahko pride do izliva vode v pljuča ali osrčnik – to je hipotiroza.

Spremembe so postopne

Vse te spremembe se dogajajo postopno, saj gre za avtoimune bolezni, podobno kot nekatera revmatična obolenja: telo v nekem trenutku ne prepozna več ščitnice kot dela sebe, zato jo začne počasi uničevati. »To poteka v zagonih, po katerih se stanje umiri, lahko se desetletje ne zgodi nič, nato pa sledi spet nov zagon,« nam je stanje opisal prof. dr. Hojker, dr. med.

Počasi se začnejo pojavljati težave, kdaj, pa je odvisno od številnih dejavnikov; včasih imajo težave s ščitnico že otroci in včasih se pojavijo šele po 70. letu starosti. »Tega ne more nihče predvideti. Seveda smo lahko z njimi tudi družinsko obremenjeni –  če je več ljudi v družini obolevalo za boleznimi ščitnice, ima posameznik večjo možnost, da bo zbolel tudi sam, ni pa nujno,« je povedal prof. dr. Hojker. 

Bolezni ščitnice nikoli ne pozdravimo

Ko človek opazi zgoraj opisane težave s presnovo, lahko posumi na spremenjeno delovanje ščitnice. »Ko postavimo diagnozo, najprej ugotavljamo, zakaj se to dogaja. S preiskavami krvi ugotovimo koncentracijo obeh ščitničnih hormonov in TSH – hormona hipofize, ki uravnava delovanje ščitnice in vpliva na izločanje obeh ščitničnih hormonov. Ugotavljamo tudi prisotnost protiteles proti ščitničnim antigenom. Z ultrazvokom in scintigramom si prikažemo velikost, obliko, strukturo in delovanje posameznih delov ščitnice,« je povedal sogovornik.

Če ugotovijo, da ščitnica dela preslabo, bolnik začne jemati tablete s ščitničnimi hormoni. Če je ščitnica preveč dejavna, odvisno od vzroka, poskušajo z zdravili zavreti njeno delovanje ali jo zdravijo z radioaktivnim jodom ali operativnim posegom.

»Bolniki se morajo zavedati, da gre v primeru hipo- ali hipertiroze za kronično bolezen, ki je ne moremo pozdraviti, z zdravili in drugimi ukrepi pa jo skušamo narediti nedejavno. Takrat pride do remisije, ko ščitnica bolniku ne povzroča težav, in taka obdobja želimo čim bolj podaljšati,« je povedal predstojnik klinike za nuklearno medicino. 

Ščitnica

Golša je povečana ščitnica

»Na delovanje ščitnice ne moremo vplivati, kot ne moremo vplivati na barvo svojih oči,« je pojasnil prof. dr. Hojker, dr. med. Pri golši pa je drugače. Golša je povečana ščitnica in je v preteklosti najpogosteje nastala kot posledica pomanjkanja joda. Ker je v zadnjem desetletju joda v prehrani dovolj (imamo jodirano sol), se je pojavnost golšavosti zmanjšala.

Če zdravniki ugotovijo, da je golša tako velika, da moti delovanje ostalih organov na vratu, jo je treba odstraniti. Poveča se lahko zaradi krvavitve ali tumorjev. Če večina celic ni dejavnih, jo operativno odstranijo, bolnik pa po operaciji dobiva nadomestno hormonsko zdravljenje s tabletami, ki traja ves preostanek življenja. Kadar je ščitnica povečana zaradi prevelikega števila dejavnih celic, se zdravniki večinoma odločajo za zdravljenje z radioaktivnim jodom. Nekatere težave, na primer karcinom ščitnice, niso povezane z njenim delovanjem.

Potek velike večine rakov ščitnice je neinvaziven in običajno ne povzroča nobenih težav. »Kljub temu jih po odkritju odstranimo, saj ne moremo biti gotovi, da se bolne celice ne bodo zasejale kje drugje v telesu.«

Ženske obolevajo pogosteje

Za boleznimi ščitnice po mnenju našega sogovornika oboleva vsaka četrta ženska in šestkrat manj moških. Vzroki za pogostejše obolevanje žensk niso znani, obstaja veliko teorij, a nobena ni znanstveno dokazana. Pojavnost bolezni raste z življenjsko dobo, torej oboli več starejših, čeprav so med bolniki tudi otroci.

Včasih naša ščitnica deluje premalo ali preveč, a tega več let sploh ne vemo, saj nam ne povzroča težav. »Pravzaprav ne vemo, kdaj se bo bolezen manifestirala, morda se ne bo nikoli. Ščitnica je lahko bolna, vendar normalno deluje tudi desetletje ali več,« je povedal prof. dr. Hojker. Če ugotovijo bolezen ščitnice, a ta bolniku ne povzroča težav, potem zdravniki ne ukrepajo.

Nadomeščanje hormonov

Nadomeščanje ščitničnih hormonov je preprostejše kot na primer dodajanje inzulina pri sladkornih bolnikih, ki ga morajo dobivati v enakomernih presledkih, ko je v krvi zaznati pomanjkanje. »Bolnikom s prenizkim delovanjem ščitnice dodajamo tiroksin, ki ga telo skladišči, nato pa po potrebi spremeni v trijodtironin, ko ga potrebuje. Če pozabimo vzeti odmerek, torej ni tako usodno,« je še povedal sogovornik. A seveda se moramo priporočenega zdravljenja kljub temu čim natančneje držati.

Pojavnost raste

Medtem ko je golšavosti veliko manj kot pred desetletji, število bolnikov z napačnim delovanjem ščitničnih hormonov raste. Eden od vzrokov je boljša diagnostika, saj zdravniki večkrat pomislijo na bolezni ščitnice in jih tudi večkrat odkrijejo, hkrati pa je zgodnje odkrivanje droben kamenček pri podaljševanju življenjske dobe, je prepričan prof. dr. Hojker.

Simpomi hipertiroze:

  • hujšanje
  • nemir
  • čezmerno znojenje
  • pospešen srčni utrip … 

Simptomi hipotiroze:

  • pridobivanje teže
  • utrujenost
  • zaprtost
  • zatekanje …

Piše: Inja Jurič