Bolezni srca in ožilja – ukrepajmo pravočasno

Bolezni srca in ožilja so vse pogostejši vzrok resnih zapletov in smrti. Med najpogostejšimi boleznimi srca sta povišan krvni tlak in preveč maščob v krvi. Pravzaprav to sami po sebi nista srčni bolezni, sta pa z njimi tesno povezani. Če previsokega tlaka in maščob v krvi ne zdravimo, sta lahko usodna. Povišan tlak oziroma hipertenzija je najpogostejši vzrok za možgansko kap, maščobe v krvi pa zamašijo žile, kar vodi v srčni infarkt.

Bolezni srcaBolezni srca in ožilja so pogost vzrok smrti

Bolezni srca in ožilja so pri nas še vedno najpogostejši vzrok za prezgodnje umiranje. Najbolj ogroženi so moški v starosti od 54 do 64 let, ženske umirajo starejše. Vendar pa tudi za ženske velja, da najpogosteje umrejo zaradi bolezni srca in žil. In vendar so to bolezni, ki jih je večinoma mogoče preprečiti. Nekatere države so s preventivnimi programi uspele bolezni srca zajeziti in tudi Slovenija je med njimi. Vendar pa z uspehom ne moremo biti zadovoljni, saj letno še vedno okrog 4000 naših državljanov doživi možgansko kap, na primer.

Kot rečeno, je to večinoma posledica previsokega krvnega tlaka. Pa tudi bolnikov, ki doživijo srčni infarkt, je zelo veliko. Vzrok za to je arterioskleroza, proces, pri katerem se na stenah arterij naberejo maščobe, ki jih počasi preraste  vezivno tkivo v žilah. V te tvorbe se vgradi še kalcij in nalepijo krvne ploščice (trombociti), kar povzroči, da je žila vse slabše prehodna. Arterioskleroza pa je glavni vzrok za infarkt.

Bolezni srca in ožilja

Katere so najpogostejše srčne bolezni?

Med najpogostejšimi boleznimi srca je koronarna bolezen, ki tudi pri nas prizadene zelo veliko ljudi. Pri tej bolezni so zamašene drobne žilice v srčni mišici. Če se takšna žilica popolnoma zamaši, bolnik doživi srčni infarkt, kar pomeni, da del srca ne dobi kisika in hrane in zato tudi odmre. Če je to večji del, pomeni, da gre za obsežen srčni infarkt, ki ga bolnik pogosto ne preživi.

Danes je mogoče večino srčnih bolezni, med njimi so tudi angina pektoris, nepravilnosti pri delovanju srčnih zaklopk in nekaj drugih, zdraviti z zdravili ali pa z vse uspešnejšimi ambulantnimi posegi. Zelo pogosto se kardiologi odločajo za posege s pomočjo najsodobnejših računalniških naprav, ki lahko žilo razširijo ali pa z njihovo pomočjo v žilo vstavijo opornico in podobno.

Najhujše bolnike pa še vedno zdravijo kirurško, se pravi z operacijami. Najpogostejša je operacija, ki jo vsi poznamo kot by-pass, se pravi obvod. To je poseg, pri katerem bo kirurg najprej vzel del žile iz noge in ga potem vstavil v srce, da bo nadomestil zamašeno žilo, ki je bila vzrok ali pa bi lahko povzročila srčni infarkt, zelo poenostavljeno povedano.

Vzrok je najpogosteje nezdrav življenjski slog

Srčne bolezni so večinoma posledica nezdravega načina življenja. Ker je danes vse več debelih ljudi, tudi vse več debelih otrok, se lahko bojimo, da bo tudi srčnih bolezni vse več. Debelost je namreč tesno povezana s sladkorno boleznijo, ta pa je ena največjih nevarnosti, da se pri bolniku razvije tudi srčna bolezen. Ljudje, ki se zredijo že v otroštvu, imajo veliko možnosti, da ne bodo dočakali starosti. Tako imenovani zdrav življenjski slog lahko bistveno vpliva na izboljšanje.

Kaj je treba storiti? Iz prehrane je treba izvzeti nezdrave maščobe (to so maščobe živalskega izvora v trdnem stanju), vključiti omega tri in omega šest maščobe v pravilnem razmerju, kar lahko dosežemo z rednim uživanjem najkakovostnejših rastlinskih olj (olivno, arganovo olje, tudi olje oljne repice, kokosovo, palmino in bučno olje), rdeče meso lahko uživamo le brez maščobe v manjših količinah, predvsem pa je treba jesti sveže sadje in zelenjavo. Posegajmo po tistem sadju, ki pri nas trenutno zori in po zelenjavi, ki je zrasla na naših tleh ali v naši bližini.

Za zelenjavo velja, da je najboljša, ko je najbolj sveža.  Poleg zdrave prehrane bomo srcu najbolj pomagali z rednim dnevnim gibanjem. Pomembno je tudi, da se navadimo obvladovati stres, pri čemer bosta v veliko pomoč meditacija in joga.