Kako lahko sami uravnavamo ščitnico?

V roke nam je prišla tudi knjiga Uravnavajte ščitnico in rešili boste 100 težav hkrati (Jasno in glasno, d. o. o., 2013). Avtorice v njej opozarjajo zlasti na nujen celostni pogled na delovanje ščitnice, ki ni od drugih ločena endokrina žleza, ampak skupaj z njimi tvori celoten hormonski sistem našega telesa.

ščitnica

Še več, kot poudarjajo, »že dolgo vemo (le da medicina tega za zdaj še ne upošteva), da je celotno telo en velik hormonski sistem ter da skoraj ni organa, ki ne bi proizvajal tudi hormonov.« Avtorice na prvo mesto med povzročitelji ščitničnih težav postavljajo stres in s tem pojasnjujejo tudi njihovo večjo pojavnost med ženskami. Med njihovimi poglavitnimi opozorili je tudi razmislek glede možnosti jemanja naravnih zdravil, ki vsebujejo naravne ščitnične hormone, ki je v Sloveniji ni.

Zanimiva so še njihova sledeča opozorila:

  1. Meje »normale« so zastavljeno preširoko in »normalni« TSH ne pomeni samodejno normalnega T3. Večina ljudi, opozarjajo, se najbolje počuti, ko se njihove vrednosti TSH gibljejo od 1 do 2. »To v praksi lahko pomeni, da se nekdo pri vrednosti 3,9 počuti obupno, laboratorij pa pravi, da je vse v redu, zato vzrokov za slabo počutje ne iščejo več v ščitnici. Dodatna težava je, da se zdravljenje s tako nastavljenimi mejami normale po navadi začne, ko je proces že tako daleč, da ga je z naravnimi metodami veliko težje obvladovati.«
  2. Kontrolne meritve vrednost TSH, T3 in T4 enkrat letno ne zadostujejo, saj hormonsko ravnovesje veliko bolj niha.
  3. Delovanje ščitnice je v veliki meri povezano z delovanjem črevesja, saj se velik del pretvorbe hormona T4 v aktivni T3 zgodi prav v črevesju. Enako velja za jetra.
  4. Med ključnimi povzročitelji avtoimunskih vnetij ščitnice – in drugih avtoimunskih bolezni – je onesnaženost okolja, pa težke kovine, ki se v naše telo nalagajo iz amalgamskih zalivk, kozmetike in hrane.
  5. Z ustrezno prehrano si je mogoče samopomagati, zlasti moramo biti previdni pri uživanju goitrogenih živil, glutena, soje. Ključna pa je »um-miritev«.

Za komentar navedb v knjigi smo prosili dr. Edvarda Pirnata:

»Stres lahko vpliva na imunski sistem, kar je pomembno za avtoimunske bolezni ščitnice, ki so najpogostejši vzrok za moteno delovanje ščitnice. Kortizol v telesu ne vpliva pomembno na pretvorbo T4 v T3, lahko pa je pretvorba zavrta pri bolnikih, ki v terapiji prejemajo večje količine kortikosteroidov.« In možnosti zamenjave zdravil?  »»Glede “naravnih hormonov ščitnice” je treba poudariti, da je sintetičen tiroksin po kemični strukturi in delovanju popolnoma enak tiroksinu, ki ga izloča ščitnica. “Naravni hormoni”, po katerih me sprašujete, so izdelani iz zmletih prašičjih ščitnic in tako vsebujejo cel kup prašičjih antigenov, vsebnost tiroksina v njih pa se lahko zelo spreminja. Določanje ustreznega odmerka je tako zelo oteženo, mogoče so tudi hude alergije. Glede pomislekov o slabem prenašanju uveljavljenih zdravil pa lahko povem, da velika večina naših bolnikov sintetični tiroksin dobro prenaša,« odgovarja dr. Pirnat.

  1. »Glede sistema določanja normalnih vrednosti TSH: TSH je naustreznejši parameter za oceno delovanja ščitnice. Sistem je zelo natančno uravnan. Že pri zelo majhni spremembi ravni pT4 in pT3 v serumu se močno spremeni izločanje TSH. Pri znižanju ravni hormonov se poveča izločanje TSH, v ščitnici se posledično proizvaja in izloča več T4 in T3, kar zavre izločanje TSH na ravni hipofize. Enako poteka obratno – pri povišanju ravni pT4 in pT3 v serumu se zavre izločanje TSH iz hipofize, v ščitnici se proizvaja in izloča manj T4 in T3 in raven se uravna. To seveda velja za zdravo ščitnico. Raven TSH je pri posamezniku je genetsko določena in je lahko zelo različna (med 0,5 in 5 mE/L), pa tudi stabilna in se le počasi spreminja.«
  2. »Pri bolnikih, ki se zdravijo zaradi hipotiroze in pri katerih je odmerek tiroksina ustrezen, zadostuje določanje TSH enkrat letno.«
  3. »Delovanje črevesja pri delovanju ščitnice ni pomembno. Velika večina pretvorbe T4 v T3 poteka v jetrih.«
  4. »Verjetno na porast avtoimunskih bolezni res vpliva tudi onesnaženost okolja.«
  5. »Prehrana bolnikov z motnjami v delovanju ščitnice je zagotovo pomembna. Sam vedno priporočam mešan in uravnotežen mediteranski tip prehranjevanja, skrajne diete odsvetujem. Kot rečeno, dodajanja joda praviloma ne potrebujemo, pri vseh avtoimunskih boleznih ščitnice pa je za organizem koristen selen. Tudi tega načeloma dobimo dovolj z uravnoteženo prehrano, dober vir so denimo brazilski oreščki.«