V dermatoloških ambulantah v poletnih in jesenskih mesecih pogosto poiščejo pomoč ljudje, ki so zaskrbljeni zaradi pojava rdečih lis in srbečih izpuščajev na koži po preživljanju prostega časa v gozdovih in na travnikih. Včasih pred tem opazijo ugriz klopa in včasih ne. Večinoma jih zanima ali gre za klopni izpuščaj oziroma ali so kožne spremembe znak okužbe z borelijo, saj so posledice omenjene okužbe, če je ne zdravimo pravočasno in pravilno, lahko zelo resne.
Lymsko boreliozo povzroča kot spirala zavita spirohetna bakterija Borrelia burgdorferi, ki jo prenašajo okuženi klopi iz rodu Ixodes ricinus. Okužba se na koži najprej pokaže s pojavom rdečih lis oziroma eritemov, ki nastanejo na mestu pika klopa po nekaj dneh ali tednih (okvirno od dva do 28 dni po ugrizu). Tak kožni izpuščaj imenujemo migratorni eritem (erythema mygrans).
Klopni izpuščaj – Kolobarja ni vedno
Značilen klopni izpuščaj je pojav kolobarjaste rdečine oziroma eritema, ki se širi navzven, medtem ko v notranjosti bledi. Toda včasih tega značilnega poudarjenega roba ni videti in rdeča lisa je enakomerno obarvana. Takrat diagnozo klinično nekoliko težje postavimo. Koža je lahko ob tem tudi otekla in boleča, le redko se na njej pojavijo tudi mehurčki.
Najpogosteje je prisotna le ena sama rdeča lisa, ki se ji pozneje pridružijo še številna podobna manjša žarišča drugje po telesu, kar je posledica razsoja bakterije po koži s krvjo ali limfo. Oseba se običajno ob pojavu izpuščaja tudi slabo počuti in ima znake, podobne gripi:
- bolečine v mišicah in sklepih
- utrujenost
- povišano telesno temperaturo.
Iz kože v telo
Migratorni eritem navadno spontano tudi brez zdravljenja izgine v nekaj tednih. Ob pravilnem in pravočasnem zdravljenju navadno izzveni v tednu ali dveh. Lahko se tudi ponovno pojavi na istem mestu ali drugje na koži.
V času pojava izpuščaja je bakterija najpogosteje prisotna samo v koži in še ni prišlo do vdora v celoten krvni obtok, zato protiteles za okužbo v krvi z rutinskimi preiskavami običajno še ne zaznamo. Ob vsakem pojavu rdečih madežev po koži in po ugrizu klopa moramo torej pomisliti na možnost okužbe z borelijo, tudi če s krvnimi preiskavami še ne dokažemo specifičnih protiteles za okužbo.
Kožnim težavam se lahko, če okužbe ne zdravimo, pozneje pridružijo še težave drugih organov, predvsem:
- bezgavk
- živčevja
- ledvic in
- srca.
Takrat zdravljenje okuženih bolnikov prevzamejo infektologi.
Še drugi izpuščaji
- Preobčutljivost. Če nastaneta rdečina in oteklina na mestu pika že v nekaj urah po piku in nato postopoma izgineta v nekaj dneh, gre verjetno za preobčutljivostni odziv na ugriz klopa (predvsem na izločke klopa ob ugrizu) in ne za okužbo z borelijo.
- Limfocitom. Včasih se na mestu ugriza, običajno šele po nekaj mesecih, naredi modrikast vozlič, ki ga imenujemo benigni limfocitom (lymphadenosis cutis benigna). Pogostejši je pri otrocih. Največkrat se pojavi na ušesni mečici, licih ali prsnih bradavicah. Lahko tudi boli. Včasih so povečane tudi regionalne bezgavke. Vozliček ni nevaren, vendar po videzu lahko spominja na resnejše tumorsko obolenje, na primer limfom. Če opravimo biopsijo (odvzem dela tkiva) in histološki pregled tkiva, lahko resnejšo bolezen izključimo.
Bolezen napreduje
Pri nezdravljeni boreliozi se lahko po več letih pojavi modrikasto vnetje kože po rokah, podlahtih, na nartih in golenih, ki vodi v atrofijo kože. Največkrat jo lahko opazimo pri ženskah med 40. in 70. letom starosti, a seveda lahko nastane tudi pri mlajših ženskah in pri moških.
Najpogosteje je prizadeta koža nad gležnji, koleni in komolci. Najprej zateče, boli in se obarva modrikastordeče (vnetni stadij) .Včasih je otečen en sam prst ali pa vidimo modrikasto oteklino nad posamezno kito, tako da te klinične spremembe pogosto zamenjajo za trombozo ven ali limfedem. Omenjene kožne spremembe lahko sprva tudi spontano izginejo in se ponovno pojavijo.
V napredovali bolezni koža postane stanjšana, brez dlak, podobna je cigaretnemu papirju in skozi kožo prosevajo žile in ostale strukture (atrofični, končni kronični stadij). Koža lahko postane tudi trša, sklerotična in pojavijo se čvrsti vozlički. V tem stadiju je zelo občutljiva na že zelo majhne poškodbe. Potrebni so skrbni pregledi, saj se v tako spremenjeni koži lahko pojavijo različni rakavi tumorji, na primer limfomi ali ploščatocelični karcinom.
Okužbo z borelijo pri opisanih kožnih spremembah razpoznamo z dokazom povzročitelja v koščku kože, kjer se okoli lahko pojavi tudi klopni izpuščaj, ki ga odščipnemo z biopsijo, in z dokazom specifičnih protiteles v krvi, ki se najpogosteje pojavijo približno v dveh do treh tednih po primarni okužbi.
Spopad z bakterijami
Zdravljenje kožnih sprememb, ki so posledica okužbe z borelijo, je odvisno predvsem od trajanja okužbe in klinične slike.
- Zgodnje oblike okužbe kože z borelijo, kot sta migratorni eritem in benigni limfocitom, zdravimo z antibiotiki od dva do tri tedne (najpogosteje z azitromicinom in doksiciklinom).
- Pozne oblike okužbe kože, kot je na primerkronični atrofični akrodermatitis, pa zdravimo od tri do štiri tedne, najpogosteje z antibiotikom ceftriaksonom v intravenskih infuzijah.
Če kožne spremembe, ki so posledica okužbe z borelijo, prepoznamo pravočasno, ko so bakterije prisotne samo v koži, in jih pravočasno ter pravilno tudi zdravimo, obstaja zelo majhna verjetnost zapletov in prizadetosti notranjih organov.
Ko klop ni nič kriv
Omenimo še kožni izpuščaj, ki pogosto nastane ob ležanju v travi in ob grmovju v poletnih mesecih in je posledica ugriza pršice Trombicule autumnalis, zelo razširjene v okolici Ljubljane. Po nekaj urah nastanejo srbeče rdeče lise, ki se pozneje razvijejo v bunčice. Srbenje postane intenzivnejše v naslednjih 24 do 48 urah. Včasih opazimo znotraj lis drobne pikčaste krvavitve.
Značilno je, da je izpuščaj bolj izrazit na mestu pritiska oblačil, na primer v pasu, ali elastike. Izpuščaj ni prav nič nevaren, je pa moteč, ker lahko traja več tednov. Ko ga ljudje opazijo, pršice običajno že ni več v koži.
Za zdravljenje zadoščajo hladilni geli in lokalni antipruritiki (snovi, ki zmanjšujejo srbenje). Srbenje zmanjšajo tudi antihistaminiki v tabletah, ki so na voljo v lekarnah brez recepta.
Po vsej Sloveniji
Inštitut za varovanje zdravja RS poroča o okoli 2500 do skoraj 6500 prijavah lymske borelioze na leto, kar pomeni, da se okuži skoraj 250 ljudi na vsakih 100.000 prebivalcev (incienca). Razširjenost borelioze ni omejena na znane okužene predele klopnega meningoencefalitisa, ampak so s povzročiteljem te bolezni okuženi klopi po vsej Sloveniji. Medtem ko proti klopnemu meningoencefalitisu (še nevarnejši bolezni, ki jo prenašajo klopi) obstaja cepljenje, ga proti boreliozi ni. Zato se proti njej lahko ščitimo zgolj z gladkimi oblačili, s pomočjo repelentov in s skrbnim pregledom po vsakem preživljanju časa v gozdu in na travniku ter tudi na domačem vrtu.