Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je pripravilo novinarsko konferenco, na kateri so spregovorili o Dnevu žil. Evropski dan žil, ki je 18. marec, daje priložnost, da se vsako leto spomnimo naših žil in širšo javnost opozorimo na pomen zdravega ožilja. Letos opozarjajo na pomen zgodnjega prepoznavanja periferne arterijske bolezni, na katero naj bodo še posebej pozorni tisti, ki že imajo prisotne dejavnike tveganja za aterosklerozo, še zlasti pa sladkorni bolniki. Ob dnevu žil vabijo vse, da si preventivno občasno merijo togost žil, ki jih vsak dan izvajajo v Posvetovalnici za srce na Dalmatinovi 10 v Ljubljani, v soboto pa tudi v pasaži Maximarketa v Ljubljani.
Na pobudo Evropske organizacije za žile – VAS (Vascular independent research and Education European organization), ki ima sedež v Milanu, vsako leto po številnih evropskih državah poteka akcija Dan žil. V akciji bo letos že 4. leto sodelovala tudi Slovenija. Akcija Dan žil nam daje priložnost, da se vsako leto spomnimo naših žil in širšo javnost opozorimo na pomen zdravega ožilja. Z letošnjo akcijo pod geslom ‘Nič več amputacij!’ želijo še posebej izpostaviti ukrepe za ohranjanje zdravih nog pri bolnikih s sladkorno boleznijo, dodatno pa želimo tudi opozoriti na pomen zgodnjega prepoznavanja znakov motene prekrvitve nog oz. periferne arterijske bolezni, na katere bi morali biti še posebej pozorni tisti, ki že imajo prisotne dejavnike tveganja za aterosklerozo. Eden najpomembnejših dejavnikov tveganja pa je prav sladkorna bolezen.
Periferna arterijska bolezen (PAB) je pogosta in nevarna bolezen, ki največkrat prizadene arterije spodnjih udov. Aterosklerotične naplastitve postopno ožijo prizadete arterije, sčasoma pa jih lahko povsem zamašijo. V začetnih fazah bolezni je pretok krvi skozi zoženo arterijo le blago okrnjen, zato bolniki nimajo posebnih težav in se bolezni ne zavedajo. Z napredovanjem bolezni pa zožena arterija ne more več zadostiti potrebi tkiv po kisiku in pojavijo se prvi simptomi – stiskajoče bolečine v mišicah meč med hojo (t.i. bolezen izložbenih oken). Bolečina je posledica nezadostne oskrbe tkiv z arterijsko krvjo (ishemije). Po nekaj minutnem počitku bolečina popusti. Razdalja, ki jo bolnik lahko prehodi brez bolečin, je z napredovanjem bolezni vse krajša. Koža na prizadetem udu postane hladna, tanka in slabo poraščena. Ko pretok krvi skozi arterijo ne zadosti niti potrebam mirujočega uda, govorimo o kritični ishemiji uda, za katero je značilna bolečina v stopalu v mirovanju. V najbolj napredovali obliki lahko PAB povzroči odmrtje tkiva in gangreno stopala.
Pri bolnikih s sladkorno boleznijo PAB napreduje še posebno hitro. Ker imajo ti bolniki neredko pridruženo tudi okvaro živcev nog in stopal (t.i. periferna nevropatija), zaradi katere ne čutijo bolečin, ki sicer spremljajo okrnjeno prekrvitev nog, se po pomoč pogosto zatečejo šele, ko na nogah opazijo rano ali gangreno. Takrat so neredko tudi možnosti zdravljenja žal precej omejene in večinoma se vsaj delni amputaciji noge ne moremo izogniti.