DomovZdravjeKrvna slika - dragocene kapljice informacij

Krvna slika – dragocene kapljice informacij

Spremembe v zdravju se pokažejo tudi s spremembami v krvi, kar nam pokaže krvna slika (hemogram), zato pri sumu na neko bolezen zdravniki najprej naredijo krvno preiskavo. Gre za osnovno preiskavo v medicini, na podlagi katere začnejo ugotavljati neko bolezensko stanje, nam je povedala družinska zdravnica Valerija Šaško, dr. med. Z njo določajo predvsem število in stanje rdečih in belih krvnih telesc ter krvnih ploščic. Krvna slika je osnovno in pomembno orodje, ki nas usmeri naprej, saj za postavitev diagnoze sama po sebi običajno ne zadošča, razlaga Valerija Šaško, dr. med., specialistka družinske medicine iz Ambulante Šaško s Ptuja.

- Oglas -

Zakaj krvna slika?

Namen laboratorijske analize krvi je dobiti vpogled v spremembe telesnega delovanja in procesov. Preiskava pove predvsem, ali gre za povišano ali znižano število krvnih telesc in krvnih ploščic in ali so kakšne spremembe v velikosti, obliki krvnih telesc, kolikšen je prostorninski delež rdečih krvnih telesc v krvi in drugo.

“Kadar se spremeni stanje posameznih krvnih telesc in se njihovo število poveča ali zmanjša čez mejne vrednosti, dobimo določene podatke o dogajanju v telesu in lahko začnemo iskati vzrok nekega bolezenskega stanja. Ni pa nujno, da je vsak odklon od normalnih vrednosti, še posebej če je manjši, že pokazatelj nekega bolezenskega stanja. Lahko je le odraz določenih fizioloških stanj,” še pojasni sogovornica. “Preiskava je enostavna in zelo hitra, saj imamo v desetih do petnajstih minutah že krvno sliko.”

Sprememba še ni bolezen

Krvna slika je odvisna od več dejavnikov. Med drugim od naše telesne dejavnosti in napora, načina prehranjevanja, vnosa tekočine, bolezni in okužb. “Vsaka sprememba se dokaj hitro izrazi v krvni sliki in se, če ne gre za bolezensko dogajanje, dokaj hitro tudi popravi. Če so spremembe odraz nezadostnega vnosa tekočine, se na primer poveča vsebnost rdečih krvnih telesc v krvi. Kri je po domače povedano bolj gosta, kar se pogosto zgodi pri driskah. V tem primeru le nadomestimo izgubljeno tekočino in odstopanja od normalnih vrednosti v koncentraciji rdečih krvnih telesc v krvi se hitro popravijo.”

- Oglas -

Kadar ob prvem pregledu v krvni sliki ni večjih odstopanj, še ne ukrepajo, ampak preiskavo ponovijo po približno dveh do treh tednih. “Če odstopanja od normalnih vrednosti še vztrajajo, potem začnemo z iskanjem vzroka bolezenskega stanja in nadaljnjim diagnosticiranjem,” še pove zdravnica.

Krvna slika glede na osnovne celične vrste (ali telesca) v krvi zajema rdečo krvno sliko (eritrocite), belo krvno sliko (levkocite) in število krvnih ploščic (trombocitov). Poleg tega osnovna krvna slika vključuje tudi sedimentacijo – hitrost, s katero se rdeča krvna telesca posedejo. Sogovornica nam je razložila, kaj nam odkrije laboratorijski pregled krvnih slik.

Krvna slika

Prenašalci kisika

Pri rdeči krvni sliki gre za značilnosti rdečih krvnih telesc ali eritrocitov (Erci), ki so tudi prenašalci kisika po telesu. Pomembno je njihovo število, velikost in oblika, koliko hemoglobina vsebujejo in kakšen je njihov prostorninski delež v krvi. Najpogostejša težava, povezana z njimi, je slabokrvnost. V kubičnem milimetru krvi je običajno od 4,2 do 6,3 milijona rdečih krvnih telesc. Pri moških jih je nekoliko več in pri ženskah (še posebno v rodni dobi) nekoliko manj.

ZMANJŠANO ŠTEVILO ERITROCITOV pomeni slabokrvnost ali anemijo. Vzrokov zanjo je veliko. Do zmanjšanega nastajanja eritrocitov največkrat pride zaradi pomanjkanja železa, lahko zaradi premajhnega uživanja z železom bogate hrane ali zaradi krvavitev (ko ga izgubimo več, kot ga zaužijemo). Pri ženskah do pomanjkanja najpogosteje pride zaradi menstruacij, pri obeh spolih pa tudi zaradi prikritih kroničnih krvavitev iz prebavil, največkrat iz zgornjega dela prebavil (dvanajstnika, želodca).

Dokaj pogoste so tudi slabokrvnosti zaradi pomanjkanja vitamina B12 in folne kisline, ki prav tako spada med vitamine skupine B. “Tako pomanjkanje je pogostejše pri dolgoletnih vegetarijancih in pri osebah, ki so bile operirane na prebavilih in jim manjka del prebavil, predvsem želodec in zgornji del tankega črevesja.”

Kadar slabokrvnost nastane zaradi nekega drugega bolezenskega procesa v telesu, govorimo o sekundarni slabokrvnosti. “Bolezen izčrpa telo in mu dobesedno jemlje hrano, zaradi tega je tudi manj rdečih krvnih telesc. Tovrstna slabokrvnost je pogosta pri rakavih bolnikih, pri bolnikih s kronično črevesno boleznijo, z revmatičnimi boleznimi, s kronično ledvično odpovedjo in srčnim popuščanjem.”

POVEČANO ŠTEVILO ERITROCITOV imenujemo eritrocitoza. Pogosta je pri boleznih krvotvornih organov, ko pride do neke napake v kostnem mozgu in začnejo rdeča krvna telesca nastajati nenadzorovano. “Eritrocitoza je nevarna. Zaradi nje lahko nastanejo krvni strdki in pride lahko do resnih obolenj,” pojasni Valerija Šaško, dr. med. Poznamo tudi reaktivno eritrocitozo. “Po določenih krvavitvah se telo na izgubo krvi odzove tako, da proizvaja veliko več (reaktivno) mladih oblik rdečih krvnih telesc (retikulocitov), zato da nadoknadi izgubljene.”

- Oglas -

VELIKOST IN OBLIKA ERITROCITOV: laboratorijska analiza pokaže tudi, ali so krvna telesca pravilne oblike in ustrezno velika. V primeru ugotovljene slabokrvnosti nam velikost rdečih krvnih telesc govori o podvrsti slabokrvnosti.

  • Normalna velikost (normocitna slabokrvnost): zanjo obstajajo številni možni vzroki, a najpogosteje jo povzročajo notranje krvavitve.
  • Manjša velikost (mikrocitna slabokrvnost): najpogosteje je vzrok pomanjkanje železa.
  • Večja velikost (makrocitna slabokrvnost): navadno je vzrok primanjkljaj vitamina B12 in folne kisline. “Ko vidimo, da so rdeča krvna telesca velika, vendar nekakovostna, dodatno nadziramo še B12 in folno kislino.”

HEMOGLOBIN (Hb). S krvno sliko določajo tudi vsebnost hemoglobina v rdečih krvnih telescih. Hemoglobin je barvilo, ki daje krvi značilno rdečo barvo. To je beljakovina (globin), ki vsebuje železo (hem). Nase veže kisik in ga prenaša po telesu. Ko celici odda kisik, se veže nanj ogljikov dioksid, ki ga prenese do pljuč, da ga izdihamo. Na podlagi vrednosti hemoglobina lahko odkrivamo slabokrvnost. Normalne vrednosti hemoglobina so od 120 do 180 gramov na liter. Vrednosti pod to mejo govorijo o slabokrvnosti.

HEMATOKRIT (Ht) pove, kolikšen je prostorninski delež rdečih krvnih telesc v celotni krvi. Normalne vrednosti hematokrita se gibljejo od 37 do 54 odstotkov. Z njim posredno merimo viskoznost krvi (lepljivost in gostoto krvi). Višji je hematokrit, večja je viskoznost krvi, kar med drugim zvišuje tveganje za trombolične zaplete.

Napadalci tujkov

Bela krvna slika nam govori o številu belih krvnih telesc ali levkocitov v krvi. V krvi so krajši čas, nato pa preidejo v tkiva. Veliko vlogo imajo pri odpornosti telesa, saj uničujejo razne povzročitelje bolezni v telesu. Živijo krajše obdobje kot rdeča krvna telesca, le od 14 do 21 dni. Ločimo več vrst belih krvnih telesc, ki pri laboratorijski preiskavi krvi predstavljajo dodatno določanje vzroka sprememb v krvi. Valerija Šaško, dr. med., navaja glavni dve podvrsti.

  • Limfociti so navadno zvišani pri virozah in pri rakavih obolenjih (levkemijah).
  • Nevtrofilni levkociti se odzovejo na hude bakterijske okužbe, kot so angine in bakterijske pljučnice. “V imunsko normalno odzivnih ljudeh zelo naraste število nevtrofilnih levkocitov, zato da napadajo bakterije, jih razgrajujejo in uničujejo.”

Pri beli krvni sliki pod mikroskopom pogledajo in določajo predvsem število, obliko in velikost belih krvnih telesc. Poleg tega ugotavljajo razmerja med posameznimi podvrstami. V kubičnem mililitru krvi je običajno štiri do 10 tisoč belih krvnih telesc.

ZMANJŠANO ŠTEVILO LEVKOCITOV imenujemo levkopenija. Pogosta je pri virusnih okužbah in revmatskih boleznih. Je tudi redni spremljevalec kemoterapije in zdravljenja raka z biološkimi zdravili. “Pri levkopeniji moramo biti zelo previdni. Če število belih krvnih telesc pade pod določeno mejo (predvsem če nam padejo nevtrofilni levkociti) – to je pod 2,5 tisoč v kubičnem mililitru krvi, je to zelo nevarno. Bakterije in zajedavci, ki jih imamo normalno v našem telesu, nam namreč že lahko začnejo povzročati okužbe. Predvsem so ogroženi onkološki bolniki, ki so na kemoterapiji ali prejemajo zdravljenje z biološkimi zdravili. Tako da jih moramo obvezno redno spremljati.”

POVEČANO ŠTEVILO LEVKOCITOV se imenuje levkocitoza. Levkocitoza nas predvsem brani, medtem ko nas levkopenija, nasprotno, ogroža. “Najpogosteje gre za odziv na vnetni proces (bakterijsko okužbo), saj bela krvna telesca uničujejo vsiljivce v telesu.” Redkeje lahko povečano število belih krvnih telesc kaže na neko primarno krvno bolezen, kot je levkemija oziroma rakasto obolenje krvotvornih organov. Na to nas opozorijo velika odstopanja od normalnega števila belih krvnih telesc, pravi Valerija Šaško, dr. med. Vzrok levkocitoze je lahko tudi izguba tekočine (pri driskah, nezadostnem pitju tekočine).

OBLIKA IN VELIKOST. Spremembe belih krvnih telesc govorijo o neki krvni bolezni (levkemija, maligni limfom).

Krvni test - odvzem krvi

Strjevalci krvi

Tretja vrsta krvnih celic so krvne ploščice ali trombociti (Tr.) Krvne ploščice živijo od vseh treh vrst najkrajši čas, le deset dni. Imajo veliko vlogo pri strjevanju krvi, saj mašijo rane. Običajno je v kubičnem milimetru od 140 do 340 tisoč krvnih ploščic. Odstopanja od teh vrednosti se kažejo kot motnje oziroma nepravilnosti v strjevanju krvi.

ZMANJŠANO ŠTEVILO TROMBOCITOV imenujemo trombocitopenija. Vzrokov zanjo je precej. Pogosta je pri vnetjih in jetrnih bolnikih (cirozah). Povzroči jo lahko tudi okužba s HIV-om, virusom herpesa, jemanje določenih zdravil, nekatere revmatične in tudi avtoimunske bolezni.

POVEČANO ŠTEVILO TROMBOCITOV je trombocitoza. “Pri trombocitozah gre za napako v čezmernem proizvajanju krvnih ploščic. Zato obstaja veliko tveganje za nastanek krvnih strdkov in zapletov, kot sta možganska in srčna kap ali krvni strdki v obrobnem ožilju v  okončinah,” je še povedala Valerija Šaško, dr. med.

V krvni sliki vidimo tudi kazalce vnetja

Pri osnovni preiskavi krvi določajo tudi sedimentacijo, ki pove, kako hitro se rdeča krvna telesca posedajo. “Pri določenih boleznih je hitrost posedanja višja in potem rečemo, da je sedimentacija višja.” Normalna sedimentacija je pri moških približno do 20 milimetrov na uro in pri ženskah zaradi hormonskih sprememb do približno 30 milimetrov na uro. Kot nadalje razloži Valerija Šaško, dr. med., nam normalna vrednost sedimentacije ne pove ničesar, visoka pa sicer govori o spremembah, vendar še ne odkrije vzroka bolezni. Pogosto je visoka pri bakterijskih okužbah, ne pa tudi pri virusnih (pri gripi bomo imeli normalno sedimentacijo), hudih okužbah, dehidraciji, avtoimunskem vnetju žil, rakastih in revmatičnih obolenjih. Preiskavo sedimentacije po besedah Valerije Šaško, dr. med., vedno bolj opuščajo, čeprav jo pri določenih obolenjih še vedno opravijo.

Namesto nje vse pogosteje ugotavljajo vsebnost C-reaktivnega proteina (CRP), ki je najpomembnejša beljakovina akutne faze vnetja. Je torej pokazatelj vnetnega dogajanja v telesu. Njegova običajna vsebnost v krvi je šest miligramov na liter, ki pa se poviša že nekaj ur po začetku vnetja.

Kri je tekoče tkivo

Kri sestavlja tekočina oziroma očistek krvi (krvni serum) in trdi delci (krvne celice ali krvna telesca), ki plavajo v tekočini (krvna plazma). Krvi je v človeškem telesu približno od štiri do pet litrov, od tega je tekočine približno tri litre in krvnih telesc oziroma ploščic približno za dva litra.

Krvne celice so rdeča krvna telesca – eritrociti, bela krvna telesca – levkociti in krvne ploščice – trombociti. Vse tri skupine nastajajo v kostnem mozgu. Zato spremembe posameznih določenih krvnih telesc v poznejši fazi povzročijo spremembe drugih krvnih telesc. “Iztirjenje pri eni vrsti krvnih celic pozneje iztiri tudi ostali dve vrsti krvnih celic,” pove Valerija Šaško, dr. med.

Sprememba je le simptom

V ozadju določenih večjih sprememb in odstopanj v krvni sliki je vedno bolezen. A za nobeno spremembo v krvni sliki ne moremo reči, da je bolezen sama po sebi, ampak je le simptom neke bolezni. “Kadar nam krvna slika pokaže nepravilnosti, je naša naloga, da poiščemo in odpravljamo vzrok spremembe,” pove sogovornica.

Krvna slika – Dopoldan na tešče

Praviloma se krvna preiskava opravlja dopoldan in na tešče, saj je takrat krvna slika najbolj stvarna. Čeprav to pravzaprav ni nujen pogoj, razloži Valerija Šaško, dr. med. “Opravimo jo lahko pravzaprav kadarkoli čez dan, s tem da lahko v popoldanskih urah zaradi določenih zunanjih vplivov pričakujemo nekoliko višje vrednosti levkocitov.”

.
- Oglas -
- Oglas -

Preberi tudi

- Oglas -