V Sloveniji je v letu 2015 zaradi bolezni in stanj, ki so dokazano posledica škodljive rabe alkohola, vsakih 11 ur umrla vsaj ena oseba. A naši strokovnjaki in službe, ki se dnevno soočajo s problematiko, opozarjajo, da bi vse te smrti, ki vodijo v prezgodnjo umrljivost in so pogostejše pri moških, lahko v celoti in enostavno preprečili že s pitjem alkohola v mejah relativno manj tveganega pitja in/ali vzpostavitvijo in vzdrževanjem abstinence. Za uspešnejšo zaščito zdravja pa so potrebni tudi sistemski ukrepi na ravni države.
Slovenija se po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) po obsegu posledic zaradi škodljive rabe alkohola že desetletja uvršča v sam evropski vrh. Med 29 evropskimi državami glede uvedbe učinkovitih ukrepov za preprečevanje posledic škodljive rabe alkohola zaseda 16. mesto in zaostaja za najnaprednejšimi državami v Evropi, čeprav tovrstne ukrepe podpira tudi slovenska javnost. Vsakih 11 ur v Sloveniji beležimo vsaj eno smrt zaradi škodljive rabe alkohola, 80 % je moških, polovica je mlajša od 65 let. Na vsako osebo, ki je umrla pred svojim dopolnjenim 65. letom starosti, izgubimo v povprečju vsaj 11 let potencialnega življenja.
»V letu 2015 je v Sloveniji vsak dan v povprečju umrlo 54 prebivalcev na dan, od tega vsak dan vsaj dve osebi zaradi posledic škodljive rabe alkohola ali vsaj ena oseba vsakih 11 ur. Istega leta smo v Sloveniji zaradi alkoholu neposredno pripisljivih bolezni, poškodb in zastrupitev beležili skupno 808 smrti (650 moških in 158 žensk). Te smrti so predstavljale 4,1 % vseh smrti v državi, 6,7 % pri moških in 1,6 % pri ženskah« je povedala prim. as. dr. Barbara Lovrečič, dr. med., spec. javnega zdravja z NIJZ in dodala, da bi jih vse lahko enostavno in stoodstotno preprečili.
Najpogostejši vzrok zaradi alkoholu neposredno pripisljivih smrti je bila alkoholna bolezen jeter zaradi katere je umrla polovica oseb, tretjina pa zaradi duševnih in vedenjskih motenj zaradi uživanja alkohola, oba najpogostejša vzroka smrti sta skupaj predstavljala 86 % vseh vzrokov smrti, ki so bili alkoholu neposredno pripisljivi.
Več kot polovica oseb je umrla pred svojim dopolnjenim 65. letom starosti, kar predstavlja prezgodnjo umrljivost. V letu 2015 smo v povezavi z alkoholom izgubili tudi štiri osebe v starosti do 19. leta ali 14 oseb v starosti do 29. leta. 80 % vseh umrlih je bilo moških. Starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov smrti je bila pri moških petkrat višja kot pri ženskah. »Problematika umrljivosti zaradi škodljive rabe alkohola pa je dejansko še bolj obsežna, v statistiko niso vključeni vsi tisti primeri, kjer je alkohol le eden od dejavnikov tveganja za bolezen ali vzrok smrti, npr. nekatera rakava obolenja, smrti zaradi prometne nezgode zaradi vožnje pod vplivom alkohola, umori v povezavi z alkoholom ipd.,« je povedala prim. as. dr. Barbara Lovrečič, dr. med., spec. javnega zdravja z NIJZ.
Potencialna leta izgubljenega življenja predstavljajo leta življenja, ki jih izgubijo osebe, ki umrejo pred svojim dopolnjenim 65. letom starosti. V Sloveniji smo leta 2015 zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov smrti v povprečju izgubili:
- 5.027,5 let potencialnega življenja: 4365 let pri moških in 662,5 let pri ženskah,
- 11 let potencialnega življenja na vsako osebo, ki je umrla pred svojim dopolnjenim 65. letom starosti,
- 3 potencialna leta izgubljenega življenja/1000 prebivalcev starih od 0-64 let, pri moških 6- krat.