Z leti postaja nekoč napeta in čvrsta koža vse bolj nagubana in ohlapna. A kakšno leto zagotovo lahko skrijemo, če kožo redno in pravilno negujemo, če ne pretiravamo z ličili, imamo urejeno zobovje, lepo pričesko ter letom in postavi primerna oblačila in predvsem, če smo sami s seboj zadovoljni.
Prve gubice morda opazimo na obrazu, okoli oči. Saša Omersa, diplomirana kozmetičarka in medicinska sestra iz Ljubljane, ugotavlja, da nas prav po koži obraza, ki je najbolj na očeh, drugi največkrat ocenjujejo in ugibajo našo starost. “Koža je naš največji organ. Ker je ne moremo zamenjati, jo moramo negovati od rojstva do konca življenja. Na srečo pa se nihče ne postara kar čez noč.” Prepričana je, da ni lepih in grdih ljudi, so samo negovani in nenegovani. “Koža pa ne kaže le naših let. V obrazne gube je ujet tudi naš značaj. Z obrazom namreč izražamo veselje, žalost, jezo, razočaranje, srečo, presenečenje …” Vsaka guba torej ni nujno slaba.
Koža se spreminja
Dejstvo je, da kožo takšno ali drugačno (mastno, suho, mozoljasto, pegasto) prinesemo na svet. “Kdor podeduje dobro kožo, ima z njo do konca življenja manj težav kot tisti s slabo dedno zasnovo.” Seveda pa to ne pomeni, da se koža s starostjo ne spreminja. Iz nje počasi izginja maščevje, usnjica in vrhnjica se tanjšata, elastična vlakna pa popuščajo, zato se koža počasi guba.
“Staranja ne moremo ustaviti. S pravilno in redno nego pa ga navidezno lahko upočasnimo,” meni Saša Omersa. Vsem v zrelih letih, ki imajo težave z izsušeno kožo, priporoča uporabo krem z veliko maščob in z veliko vlage; tisti z mastno kožo pa naj sežejo po kremah, ki vsebujejo predvsem veliko vlage in manj maščob. Kreme menjamo tudi glede na letni čas. Pozimi vsi tipi kož potrebujejo več maščob, tudi za zaščito pred mrazom, poleti pa pridejo bolj v poštev vlažilne kreme.
“Z leti se poslabša tudi prekrvitev kože, zato se pri starejših ljudeh, če se ranijo, težje in počasneje zaceli. Ker ima starejša koža tudi manj loja (zaščitne maščobe) se še hitreje izsuši. Zato potrebuje predvsem kremo z veliko vlage, ki se mora dobro vpiti v kožo, sicer od nje ni veliko koristi.”
Ultravijolično gubanje
“Koža, ki je pogosto izpostavljena škodljivim zunanjim dejavnikom,” se hitreje stara, opozarja sogovornica. Najhitreje jo ‘nagubajo’ ultravijolični žarki. Tudi tu je pomembna dedna zasnova naše kože, ki jo prinesemo na svet, saj so nekateri bolj, drugi pa manj občutljivi za škodljive vplive sončnih žarkov. Vsekakor so naravni svetlolasi in svetlopolti ljudje bolj občutljivi na sonce kot temnopolti in temnolasi.
“Čezmerno sončenje ne povzroča le gub, pač pa pušča na koži tudi večje in manjše pigmentne madeže, ki jih je s starostjo vse več, in sicer ne le po obrazu, ampak tudi na hrbtišču rok ter celem telesu. Pri nekaterih že pred štiridesetim letom starosti,” ugotavlja strokovnjakinja, zato poleg uporabe krem z visokim zaščitnim faktorjem priporoča tudi intenzivni serum proti pigmentnim madežem, če se želijo izogniti tako imenovanim starostnim pegam.
Poleg sončenja je med škodljivimi zunanjimi dejavniki, ki vplivajo na prezgodnje staranje kože treba omeniti še: kajenje, onesnaženost okolja, pomanjkanje spanja in nezdrav način življenja. “Da bi čim dlje ohranili zdrav in mladosten videz naše kože, se je treba čim bolj izogibati škodljivim vplivom. Pri vsem tem pa je potrebna in pomembna tudi vsakdanja nega kože.”
Hormonski vpliv
Na trgu se vsak dan pojavljajo boljše in boljše kreme za nego kože v zrelih letih (proti gubam in pigmentnim madežem), ki naj jih uporabljajo tudi moški, meni strokovnjakinja, ki pa poudarja, da stanje kože ni odvisno le od nege in dedne zasnove, pač pa tudi od trenutnega hormonskega stanja. “Ko je hormonov preveč, to je v puberteti, pridejo na dan mozolji, ko je hormonov premalo (v zrelih letih), pa se koža guba in poveša,” je opozorila. Pa vendar za nekatere pravimo, da se je zanje čas ustavil in s tem mislimo, da ne kažejo svoje biološke starosti, za nekatere pa žal velja ravno obratno.
Zato ni čudno, da so v zadnjih letih strokovnjaki na področju kozmetike ugotovili, da za upočasnitev staranja kože ni dovolj le ustrezna nega od zunaj, temveč jo je treba negovati tudi od znotraj. Kako? Z ustrezno prehrano in po potrebi tudi s prehranskimi dopolnili, v katerih je kombinacija sojinih izoflavonov, ki so različica rastlinskih estrogenov, številni vitamini C, E, B6, B2, B1, beta karoten kot naravni antioksidant in cink. “Ti elementi sodelujejo pri presnovi kože, odstranjujejo proste radikale in s tem zmanjšujejo poškodbe, ki so ji jih in jih še povzročajo škodljivi dejavniki,” pravi Saša Omersa.
Zgradba kože
Koža je naš največji organ, hkrati pa zagotavlja pogoje za nemoteno delovanje številnih zapletenih procesov v našem organizmu. Izrazne ali mimične mišice, ki ležijo v podkožju na obrazu, pa omogočajo nekaj edinstvenega v naravnem svetu – izražanje čustev.
Kožo sestavlja:
- Zgornja plast ali vrhnjica – epidermis. V spodnjem delu tega sloja so pigmentne celice ali melanociti, ki tvorijo pigment.
- Srednja plast ali usnjica – dermis, je čvrsta in daje koži mehansko odpornost, v njej so kolagenska in elastična vlakna, krvne žile, mezgovnice, živci in lojnice.
- Podkožje. Po prostornini je najobsežnejši del kože, sestavlja ga maščevje z vezivom in ščiti globlje ležeča tkiva pred mehanskimi poškodbami, hkrati pa je še toplotna izolacija.
Kozmetika ni dovolj
Za svež in mladosten videz je potrebno:
- počitek in dovolj spanja
- primerna prehrana, ki naj vsebuje dovolj sadja in zelenjave
- dovolj tekočine, najbolje navadne ali mineralne vode ali nesladkanega čaja
- vsakodnevno gibanje na svežem zraku, kar poveča prekrvitev kože in s tem polepša videz.
Temna plat sonca
Posledice čezmernega sončenja razdelimo na zgodnje in pozne. Pri zelo svetlopoltih se že v nekaj minutah lahko pojavi na koži rdečina in pozneje celo mehurji. Najbolj občutljivi so ljudje s svetlimi ali rdečimi lasmi in svetlooki. Vendar tudi pri tistih z več pigmenta obarvanost kože že pomeni tudi njeno poškodbo. Pozne posledice so prezgodnje staranje kože in žal tudi kožni rak, ki se pojavlja vedno bolj zgodaj in ni več le bolezen starejših.
Piše N. Ž.