Ključni poudarki:
- Govorni razvoj se začne že pri novorojenčku s čebljanjem in odzivanjem na glasove.
- Prva beseda se običajno pojavi med 8. in 15. mesecem, spremlja pa jo hitro širjenje besednjaka.
- Starši z vsakodnevnim pogovorom, igro in branjem slikanic bistveno pripomorejo k razvoju govora.
Osvajanje jezika sodi med največje dosežke v otrokovem razvoju. Otroci se govora in razumevanja besed učijo ob sporazumevanju z odraslimi in s starejšimi otroki, ki jih pri tem bodrijo, popravljajo in vzpodbujajo. Govorni razvoj poteka po zakonitostih, vendar ga lahko pri tem dodatno krepimo.
Vse skupaj se začne že v obdobju novorojenčka. Drobno bitje se zelo kmalu odziva na glasove in zvoke iz okolice, prav tako so na njegove različice joka pozorni starši.
Obstajajo številne, tudi nasprotujoče si teorije o tem, kako otrok osvaja jezik; od takih, ki dajejo otroku zelo nedejavno vlogo (otrokov govor je nepravilni posnetek govora odraslih), do takih, ki vidijo v otroku dejavnega učenca, nekatere pa zagovarjajo stališče, da se ljudje že rodimo z vsemi potrebnimi govornimi strukturami. Ne glede na teorije je gotovo, da je ob zadostni razvitosti živčevja za razvoj in rabo govora potrebno ustrezno družbeno okolje ter spodbude od tam.
Znani ameriški jezikoslovec Noam Chomsky in njegovi somišljeniki menijo, da je zmožnost za osvajanje jezika prirojena, spodbudi pa jo okolje. Na jezik gledajo kot na sklop pravil, ki jih mora otrok šele spoznati. Najprej jih prilagodi samemu sebi, nato jih s poslušanjem in opazovanjem govora okolice vse bolj približa pravilom govora odraslih.
Obstaja tudi tako imenovana kognitivna teorija, ki razvoj govora utemeljuje z razvojom mišljenja. Švicarski psiholog Jean Piaget je bil prepričan, da je mišljenje pogoj za razvoj govora, se pravi, da šele človeški razum ustvari pogoje za govor. Zatorej se po mnenju raziskovalca govor pojavi dokaj pozno v razvoju (okrog drugega leta); otroci na posameznih razvojnih stopnjah razumejo in izražajo le tiste pojme (besede), za katere imajo v mislih izdelane miselne predstave (notranje slike).
‘Ma-ma’
Govorni razvoj poteka pri vsakem otroku nekoliko drugače, kljub temu lahko prepoznamo nekaj zakonitosti, ki veljajo za večino otrok.
V razvoju ločimo dve obdobji, in sicer ‘predbesedno’ (do približno enega leta) in besedno. V predbesedni fazi otrok uporablja govorico joka (sporoča lakoto, jezo, bolečino), gruljenja (je povsem zadovoljen, srečen) in čebljanja (pojavi se okrog šestega meseca, pogosti so zlogi ‘ga’, ‘ma’, ‘ba’).
Prva beseda se pojavi različno zgodaj, povečini nekje med osmim in 15. mesecem starosti. Po navadi gre tu za poimenovanja ljudi ali predmetov iz otrokove okolice. Ugotovljeno je tudi, da otroci prvo izgovorjeno besedo razumejo že kakšne tri mesece prej, preden jo izgovorijo.
Besedna faza je posledica intenzivnega miselnega razvoja; med 18. in 20. mesecem pride do prve, zelo opazne obogatitve besednjaka, okoli tretjega leta zna otrok že dokaj pravilno tvoriti preproste stavke.
Za zgodnji govor velja, da lahko otroci z eno samo besedo izražajo več informacij. ‘Mleko’ lahko pomeni zahtevo (‘Daj mi mleko!’) ali zgolj poimenovanje (‘Tam jemleko, poglej.’) Pri razlagi otrokovih nerazumljivih besed si odrasli in starejši otroci pomagajo s sobesedilom, v katerem je bila beseda izrečena, nemalokrat pa tudi že z intonacijo povedanega.
Po drugem letu začne izginjati kratek in odsekan način govora, vendar pa se otroci z enostavnimi in jedrnatimi stavki sporazumevajo še kar lep čas za tem.
Pustimo mu čas
Poznavanje značilnosti govornega razvoja staršem pomaga slediti otrokovemu napredku, zlasti v smislu pričakovanja v tabeli opisanih dosežkov, kjer navajamo, kaj je značilno za posamezne starostne skupine. A ne smemo se strogo držati napovedi posameznih stopenj, saj si v primeru, da naš otrok opisanega še ne zna, kaj hitro nakopljemo nepotrebne skrbi.
Proces osvajanja jezika je lasten otroku; zmožnost se pojavi, ko je zanjo čas. Kljub temu smo lahko pozorni, kadar naš malček izjemno zaostaja za lastnostmi govornega razvoja svoje starosti, kadar nič ne čeblja (proizvaja sebi lastne naključne glasove) ali ko moramo besede pogosto ponoviti in govoriti zelo glasno, da pritegnemo otrokovo pozornost. V teh primerih se je dobro posvetovati z otrokovim zdravnikom.
Čim več pogovorov
Celo v najzgodnejših mesecih lahko starši ogromno pripomorejo h govornemu razvoju otroka. Glavno priporočilo je enostavno: z dojenčkom in pozneje čim več govorimo.
- Ne glede na to, kaj počnemo – ga hranimo, kuhamo za družino, preoblačimo posteljnino – pripovedujmo mu o tem, kaj delamo, kam bomo pozneje šli ali kdo bo prišel na obisk. S tem ne krepimo le otrokovega besednjaka, ampak tudi sposobnosti miselnega predstavljanja in razmišljanja o besedah, ki jih sliši. Ne obremenjujmo se s tem, koliko pri tem razume.
- V pripovedovanju ga večkrat pokličimo po imenu, tako da čuti, da je del tesnega sporazumevanja. Otroci odlično berejo tudi izraze obraza; spreminjajmo svojo obrazno mimiko glede na različna sporočila (na primer, nasmejmo se, kadar pripovedujemo nekaj veselega, pokažimo začudenje, kadar nas je nekaj presenetilo).
- Otroku vztrajno kažimo različne predmete (v okolici, v knjigah, revijah) in jih vsakokrat poimenujmo. Četudi pomislimo, da se nikamor ne vtisnejo, ni tako. Razvoj otrokovega govora je stopenjski, kar pomeni, da morajo doseči ustrezno zrelost tudi možgani, da se lahko sposobnost izrazi navzven. Besede, ki jih učimo, se shranjujejo. To vidimo že s tem, ko jih otrok pozna, nanje pokaže in ve, katere predmete imamo z določeno besedo v mislih. Le za izgovarjavo je še prezgodaj.
- Z otrokom govorimo v celih stavkih. Z majnim otrokom uporabljajmo enostavne povedi, vendar jezika ne pačimo v smislu, da postane že smešen. Uporabljamo lahko kako pomanjševalnico, nič ni narobe tudi, če nekatere besede nadomestimo z otroškimi skovankami, na primer ‘papati’ za jesti. Trudimo pa se, da teh besed ni preveč in da jih z besednim napredkom malčka opuščamo. Otrok naj sliši pravilne besede. Vedno med povedmi oziroma sporočili naredimo ustrezen premor, da otrok o pomenu slišanega premisli. Naučimo se govoriti počasi in jasno.
- Otroci ljubijo igro. Učenje zastavimo kot igro in otrok bo zanj motiviran. Priskrbimo si veliko škatlo. Vanjo zložimo vrsto predmetov, od gospodinjskih do igrač in podobega. Eno stvar za drugo naj otrok vleče iz škatle in jih poimenuje. Če kakšne ne zna, mu pomagamo.
- Z otrokom listajmo album s fotografijami, poimenuje naj ljudi, ki jih pozna na sliki.
- Iz starih revij izrezujmo in lepimo sličice v zvezek, zraven izgovarjajmo besede, ki ponazarjajo predmete.
- Govor krepijo izštevanke, to so kratke pesmice, ki se nanašajo na otrokove dele telesa, ponavadi prstke. Otroci jih imajo nadvse radi in medtem ko znova in znova ponavljamo isto pesmico, jim krepimo spomin in samozavest, saj v sebi že predvidijo, kaj sledi v besedilu.
- Ne pozabimo na slikanice. So najboljši pospeševalec otrokovega osvajanja jezika, seveda pod pogojem, da jih otrok lista v družbi odraslega, ki dejavnost ‘potegne’ na višjo raven. Psihološke raziskave so namreč večkrat potrdile dejstvo, da kadar se otrok igra v družbi odrasle osebe ali starejšega otroka (ki je igri z mlajšim naklonjen), malček v mišljenju in vedenju deluje na zahtevnejši ravni, kot če bi bil igri prepuščen sam.
- Plošče z otroškimi pesmicami so tudi dobra izbira. Poskočne viže vzdržujejo dobro voljo, krepijo besednjak in besedni spomin.
- Otrok hitreje osvaja besede s področja, ki ga veseli. Pričnite s tem, pozneje pa širite besedišče in interese še na druge teme.
- Za otrokov govor si vedno vzemimo čas. Poslušajmo, kaj vam želi sporočiti. Pohvalite trud.
- Spodbujajmo govorni razvoj, vendar ne izvajajmo nobenih pritiskov. Nekateri malčki imajo besednjak z veliko besedami, drugi pa s skromnejšim obsegom, ki ga pozneje nadoknadijo.
- Ne pozabite: osvajanje jezika se lahko začasno upočasni tudi zaradi sočasnega osvajanja gibalnih veščin, zlasti samostojne stoje in hoje. Otrokov govorni in jezikovni razvoj sta oškodovana, če je odziv staršev na poskuse govora ravnodušen in brez pozitivnih spodbud (besed pohvale).
| STAROST | GOVOR IN RAZUMEVANJE |
| 3 meseci | • različen jok za lakoto in neugodje • gruljenje kot odziv na pomirjajoči glas ali ugodje |
| 6 mesecev | • odzivanje na glas v prostoru z obračanjem glavice • različno odzivanje na prijazen ali jezen ton glasu • odzivanje na svoje ime • izgovarjava vseh samoglasnikov (a, e, i o, u) in soglasnikov m, k, g, b ter p • glasen smeh, ko se pred otrokom pačimo |
| 9 mesecev | • glasovne igre ‘ma-ma’, ‘la-la’, ‘da-da’, ki se še na nič ne nanašajo • veliko posnemanja v oglašanju |
| 12 mesecev | • uporablja eno ali več besed, ki imajo pomen (na primer ‘ata’ ali ‘mama’) • razume preprosta navodila (na primer ‘Daj to očku!’ ali ‘Tukaj se usedi!’) • kaže vse večje zanimanje za jezik, ve, da z njim lahko nekaj doseže • predmete, ki so otroku posebej pri srcu, dostikrat poimenuje sam (na primer besedica ‘ta’ za vse, kar spominja na avtomobilček) |
| 18 mesecev | • besednjak malčka šteje od pet do 20 besed, prevladujejo poimenovanja ljudi in pogostih predmetov • značilna je eholalija, to je ponavljanje besed ali fraz • pojavljanje prvih dvobesednih povedi • vse bolje zna slediti navodilom odraslih, pokaže nekatere dele telesa, če ga prosimo • otrokov žargon ima močan čustven predznak (jasna so njegova čustva ob povedanem) |
| 2 leti | • poimenovati zna vrsto predmetov, dosti pa je tudi nerazumljivega govora ali žlobudranja • govor je kratek in preprost (telegrafski) • pozna in uporablja predloge, v glavnem ‘v’, ‘pod’ (pod mizico), ‘na’ (na postelji) • sestavlja že enostavne povedi, najpogosteje v kombinaciji glagola in samostalnika, na primer ‘Daj bona (Daj mi bonbon!’) • besednjak je močno povečan, obsega od 150 do 300 besed (obstajajo razlike med otroki) |
| tri leta | • stavke tvori že z osebnimi zaimki, jaz, ti, mi …, uporablja predloge v, na, pod, z • počasi uporablja množino in tvori prve preproste stavke v pretekliku • uporablja povedi, sestavljene iz treh ali štirih besed • neredkim otrokom delata preglavice soglasnika ‘l’ in ‘r’ • v govoru uporablja vedno več glagolov • razume vsa enostavna vprašanja v zvezi s svojim okoljem in dejavnostmi v njem • sposoben je povedati svoje ime, starost in spol • veliko stvari pritegne otrokovo pozornost, odrasle pogosto vpraša, zakaj to in ono |
| štiri leta | • otrokov govor postane skoraj v celoti razumljiv • poimenovati zna številne živali in predmete • pozna imena osnovnih barv • ponoviti zmore besedo s štirimi soglasniki • ko mu prikažemo jasno nasprotje med dvema predmetoma, razume primerjave, kot so ‘daljše’, ‘večje’ • ko je sredi igre ali druge dejavnosti, ki ga prevzame, je govor izrazitejši (govori ‘kot navit’, lahko vriska) • samozavestno ponavlja besede ali fraze, ki jih že pozna • uporablja vse več predlogov (ponavadi v, na, pod, čez, z, iz) |
| pet let | • predmete, o katerih govori, zna opisati s pridevniki (na primer lep stol, moker dežnik, umazane roke) • pozna najbolj pogosta nasprotja: majhen–velik, mehko–trdo, težko–lahko, zna šteti do deset, toda pravilna raba pojma števila zadeva prva štiri števila, zna razlikovati med pojmi jutro, dan, večer, danes, jutri, včeraj; razume besede ‘pozneje’, ‘potem’, ‘ko’ • zmožen je ponoviti stavek, ki šteje do devet besed • pozna namen uporabe večine predmetov, s katerimi je v stiku (dežnik, kapa, stol, kolo …) • stavki, ki jih tvori, so že zahtevnejši in daljši • slovnično gledano je govor vse bolj pravilen in pomensko jasnejši • ob slikah je zmožen povedati zgodbico |
Preberite še:
