Dojenje: pomanjkanje mleka in mastitis

Materino mleko je za dojenčke idealna prehrana, temu ni mogoče oporekati. Slovensko okolje je tradicionalno še kar spodbudno za dojenje, saj v obporodni dobi mati prejme precej informacij o pomenu in načinu dojenja. Pa vendar se včasih pripeti, da dojenje ne steče normalno ali pa nekje vmes mleka zmanjka. Pogosto gre za težave, ki jih je mogoče rešiti. Obrnete se lahko na podporno mrežo številnih strokovnjakov. Skupaj s svetovalko za laktacijo in dojenje Renato Vettorazzi smo poiskali nekaj konkretnih rešitev za probleme pri zastoju mleka in podobnih težavah.

Materino mleko zagotavlja potrebne hranilne snovi in to v obliki, ki je za malčka najbolj primerna. Se najlažje prebavi in asorbira, poleg tega pa vsebuje protitelesa in bele krvne celice, ki otroka ščitijo pred okužbami. Kot že omenjeno, zdravstveni strokovnjaki pri nas spodbujajo dojenje. Že v porodnišnici naj bi bile mamice deležne najboljših pogojev za dojenje: s takojšnjo pristavitvijo novorojenčka, pristnim stikom med mamo in novorojenčkom, nasveti in seveda podporo za laktacijo in dojenje. In če imate na začetku nekaj težav, si tega ne ženite k srcu, pač pa vprašajte in poiščite pomoč. Se splača. Materino mleko uravnava pH blata in črevesno floro dojenčka, zaradi zaščitnih lastnosti se nalezljive bolezni pojavijo redkeje. Poleg tega pa je dojenje koristno tudi za mamo, saj omogoči res tesen stik z dojenčkom.

Dojenje

Dojenje je pomembna spretnost

V Sloveniji delujeta dve organizaciji, kjer lahko matere in njihovi družinski člani najdejo posebej izobražene in usposobljene svetovalke (in svetovalce) za dojenje in laktacijo: La Leche League Slovenija, Društvo za podporo in pomoč doječim materam (LLL Slovenija), in IBLCE Slovenija, Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije. So vir izjemno koristnih informacij na temo dojenja in se že vrsto let trudijo prepričati, da je dojenje naučena spretnost, ki se je v človeški družbi prenašala iz roda v rod. Kot je pojasnila Vettorazzijeva, sicer tudi sodelavka IBCLE, slovenska družba še ni popolnoma naklonjena dojenju. Še vedno je dojenje v javnosti in dojenje po enem letu starosti otroka tabu. Zagotovo pa se vidi napredek, saj marsikje že srečujemo prostore za dojenje. Vendar so le-ti pogosto locirani ob sanitarijah, kar ni najbolj primerno.

»V porodnišnicah prične dojiti večina žensk, vendar delež dojenih otrok kmalu upade. Pogosto ženske ob težavah namreč ne dobijo pravilnih nasvetov. Dodatno znanje iz dojenja imajo Mednarodno pooblaščeni svetovalci za laktacijo in dojenje – IBCLC, ki imajo opravljen mednarodni izpit. IBCLC svetovalci za Slovenijo so navedeni na spletni strani www.dojenje.org,« v uvodu pogovora pojasni sogovornica. S pospešenim industrijskim razvojem in trženjem različnih vrst umetnega mleka je bila ta veriga prenosa znanja dojenja po drugi svetovni vojni prekinjena. Kot posledica je prišlo do zmanjšanja pogostosti dojenja, posebej v razvitem svetu. Danes veliko mater potrebuje pomoč zdravstvenih delavcev, ki pa velikokrat niso zadostno izobraženi za to vlogo. Svetovalec za laktacijo pa se na težave spozna, ima potrebna znanja in vam ob težavah svetuje.

Hranjenje dojenčka

Neznanje in zmedenost

Najbolj pogost vzrok za prekinitev dojenja oziroma za dodajanje mlečne formule je prepričanje mame, da nima dovolj mleka, čeprav to ne drži. Kako mama ve, da otrok dobi dovolj mleka? Renata Vettorazzi svetuje enostavno: »Po drugem dnevu bo imel otrok šest ali več mokrih pleničk na dan. Urin mora biti svetel. Če pije tudi čaj oziroma dobiva druge dodatke, bo urin tudi svetel, toda njegova telesna teža bo padala. Dojeni otroci ne potrebujejo dodatnih tekočin, kamor sodi tudi čaj. Vendar nekatere mame dajejo tudi čaj, zato ima otrok lahko svetel urin, kar pa ni več zanesljiv znak dobrega dojenja. Imel bo tri do osem pokakanih pleničk v 24 urah (če pije čaj ali mleko). Po enem mesecu dojenja je lahko odvajanje blata manj pogosto. Otrok bo živahen in bo pridobival na teži.« Koristni nasveti, ki mladi mami še kako pridejo prav.

Najboljši trenutek za prvi podoj je seveda takoj po otrokovem rojstvu, zato vam v porodnišnici tudi dajo otroka k dojki. Takrat je njegov sesalni refleks najmočnejši. Večina novorojenčkov je pripravljena nanj in si tega želi takoj, ko priveka v življenje. Prvo mleko se imenuje mlezivo in zadosti vsem otrokovim potrebam po hrani v prvih dneh. Ker je bogato s protitelesi in protiinfektivnimi snovmi, ima vrsto pozitivnih učinkov na otroka. Kmalu nam povedo, da je vsak otrok edinstven in ima zato različne potrebe po sesanju. Vsak se obnaša drugače, ima drugačne želje. A ko mama in otrok prideta domov, se vrneta v domače okolje, je to dojenje kar naenkrat naporno. Mame se zmedejo, pojavi se lahko kup težav. Lahko pride do pomanjkanja oziroma do zastoja mleka, pa čeprav je imela mama sprva mleka dovolj. O katerih težavah konkretno govorimo in kako pomagati?

Dojenje pomanjkanje mleka

Vzroki za pomanjkanje mleka

»Pogosto so vzroki za pomanjkanje mleka povezani z dejavniki, ki otroku onemogočajo popolno izpraznitev dojke. Če mleko ni odstranjeno, ga nastaja manj,« pove sogovornica in jih nekaj našteje.

Vzrok: redko pristavljanje

rešitev: Redko pristavljanje je lahko povezano z različnimi dejavniki, na primer mama ne prepozna znakov lakote pri dojenčku, otrok spi oziroma je tiho, mama je prezaposlena in kar prelaga podoje. Imejte to v mislih. Včasih, če otrok ne spi v istem prostoru z mamo, ona ne zazna znakov lakote. Količina mleka se lahko poveča s pogostejšimi podoji. Otrok naj najprej izprazni eno dojko, preden mu ponudimo drugo. Pogosto pristavljanje je lahko tudi koristno pri težavah s prepolno dojko.

Vzrok: dodajanje druge hrane in tekočine

rešitev: Tudi dodajanje druge hrane ali tekočine lahko pripelje do pomanjkanja mleka, saj slednje zmanjša potrebo po hranjenju pri dojenčku. Zato se poskusite pri dodajanju zadržati in ne začnite dodajati kar takoj, ko vam dojenje ne gre.

Vzrok: nadomeščanje z dudo

rešitev: Otrok naj namesto dojenja ne dobi dude, prav tako ga ne zamotite na kakšen drug način. Duda ni nadomestek hranjenja, za to ne iščite izgovorov. Mama naj se izogiba uporabe dude, otroka naj pomiri z dojko.

Vzrok: nočno spanje

rešitev: Prepričanje, da dojenček ponoči ne potrebuje hrane, je prav tako napačno. Sprva je nočno hranjenje nekaj običajnega in le počasi otrok ponoči ne bo več potreboval dojke in mleka.

Vzrok: boleče dojke

rešitev: Boleče prsne bradavice ali dojke so nekaj zelo neprijetnega in velika možnost, da mati zaradi tega odklanja dojenje. V tem primeru morajo mame vztrajati z dojenjem, saj se bo bradavica utrdila in potem dojenje ne bo več boleče. To je davek za mame, ki pa je za otroke zelo koristen. »Dojenje ne sme biti boleče. Vendar pa je na koncu nosečnosti in na začetku dojenja občutljivost bradavic pogosto povečana. Na začetku so bradavice malo bolj boleče zaradi raztezanja kolagenskih vlaken. Bolečina se zmanjša, ko se poveča prožnost bradavic. Za bolečino, ki traja več kot teden dni, pa je običajno krivo nepravilno pristavljanje otroka na dojko, ko sesa samo bradavico. Boleče in razpokane bradavice lahko tudi rahlo zakrvavijo.

Pomagate si lahko tako, da pred dojenjem izbrizgate nekaj mleka in tako sprožite refleks izločanja mleka ter nato pristavite otroka. Strokovnjak naj preveri položaj otroka na dojki. Po dojenju si bradavice lahko namažete s svojim mlekom in na ta način pospešite celjenje bradavice. Nanesete lahko tudi tanek sloj zaščitnega mazila, kar omogoča boljše celjenje. Mazilo naj bo tako, da ga pred dojenjem ni potrebno odstraniti in ni škodljivo, če ga otrok zaužije. Bodite pozorni, če bi otrok pričel zavračati dojko zaradi spremenjenega okusa. Namesto mazila lahko uporabljate tudi blazinice s hidrogelom. Če je pritisk modrčka na dojko preveč boleč, si lahko pomagate s prsnimi školjkami. Pri bolečih bradavicah silikonski nastavki za dojenje niso nujni, kajti če je otrok slabo pristavljen na dojko, nastavek ne bo popravil vzroka.«

Vzrok: časovno omejevanje

rešitev: Kadar mati časovno omejuje dojenje ali pa prekine dojenje, se dojka ne izprazni popolnoma, kar vodi v zmanjšano količino novo nastalega mleka. Manj mleka, kot je odstranjenega, manj ga nastane. Zato naj se upošteva nasvet, da si za dojenje vzamete čas in ga opravite v miru in ga nikar ne prekinjate.

Vzrok: kontracepcija, kajenje, alkohol

rešitev: Manj pogosti razlogi za zmanjšano nastajanje mleka so lahko tudi kontracepcija z estrogeni, alkohol in kajenje, operacija dojke, poškodovani mlečni vodi ali živci. Izogibajte se seveda alkoholu, cigaretom, predvsem tudi stresu. Uživajte obdobje materinstva in iščite stik z otrokom. Družinski člani naj prevzamejo skrb za gospodinjska opravila, da razbremenijo mamo. Z zdravnikom se posvetujte glede uporabe protibolečinskih (oziroma vseh) zdravil.

Vzrok: nerešena posledica poroda

rešitev: Včasih je lahko vzrok tudi v tem, da delček posteljice ostane v maternici. Zato je koristen tudi pregled pri ginekologu, saj gre lahko za zelo resen problem. 

Kaj pa mastitis?

Kot pojasni Renata Vettorazzi, gre za vnetje dojke, ki pa ga je možno preprečiti. Najpogostejši vzrok za mastitis je nepopolno izpraznjena dojka, v kateri zastaja mleko. K nastanku mastitisa lahko pripomorejo tudi stres, utrujenost matere in poškodovane, razpokane bradavice. »Najpogosteje se prične prve tri tedne po porodu, po nenadni odstavitvi ali nenadnih spremembah v dojenju. Na dojki se pojavi roza, boleča, vroča, otečena površina. Materino splošno stanje se poslabša. Počuti se bolno in ima lahko mrzlico, temperatura se zviša na 38 °C. Simptomi so podobni gripi. Otrok lahko zaradi spremenjenega okusa mleka zavrača dojenje na prizadeti strani,« doda medicinska sestra, ki je zaposlena na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani.

Svetuje takole: pri mastitisu lahko nadaljujete z dojenjem na obeh dojkah. Pričnite z dojenjem na prizadeti strani, razen če je dojka tako boleča, da ne morete pristaviti otroka. Pred dojenjem si na dojko položite tople obloge. Med dojenjem lahko izvajate nežno masažo. Po dojenju priporočamo hladne obloge. Pogosto dojenje bo preprečilo poslabšanje mastitisa. Svetujemo, da več počivate, povečate vnos tekočine. Obvezno je treba obiskati zdravnika, ki bo po potrebi predpisal zdravljenje z antibiotiki. Večina antibiotikov je združljiva z dojenjem. Z zdravnikom pa se boste posvetovali tudi glede zdravil proti bolečini in vročini.

Kako sploh nastaja materino mleko

Mamino mleko nastaja v mlečnih žlezah. Iz njih se mleko izloča v mlečne vode. Ko dojenček z usti stiska bradavični kolobar, se mleko sprosti skozi odprtine sredi bradavice. Da pa se mleko tvori, sta potrebna hormona prolaktin in oksitocin. Sprva se ob pričetku dojenja izloča prednje mleko, mleko, ki se je nabralo v mlečnih vodih in mlečnih grozdih. Potem se začne izločati hormon oksitocin, pride do tako imenovanega izcejalnega refleksa, ta pa povzroči, da se mleko iztiska neposredno iz mlečnih celic ali alveol. Zanimivo je, da se v njih mleko tvori tudi sproti direktno iz krvi. Dojke so torej rezervoarji za mleko. Ko pride do tako imenovanega izcejalnega refleksa, se začne izločati zadnje mleko, ta pa se tvori sproti.

Povejte svoje mnenje - kometirajte