Domov Klub Mama Razvoj in izraščanje zob pri otroku

Razvoj in izraščanje zob pri otroku

Razvoj zob pri zarodku se začne že zgodaj v nosečnosti, zato je pomembna dobra ozaveščenost staršev o dejavnikih, ki na razvoj in kasnejše izraščanje zob lahko vplivajo. Predstavili vam bomo razvoj in izraščanje mlečnih in stalnih zob ter nekatere pogostejše razloge za motnje v izraščanju. Izpostavili bomo pomen ustrezne higiene in rednih obiskov pri zobozdravniku že od prvega izraslega zoba, s čimer boste zagotovili, da bo vaš otrok imel zdrav in samozavesten nasmeh.

Razvoj otrokovih zob v času nosečnosti

- Oglas -

Razvoj mlečnih zob se začne zgodaj v nosečnosti. Že v šestem tednu se pojavijo prvi zametki mlečnih zob, v 4. mesecu pa se začne njihova mineralizacija. Najprej nastane mehkejše ogrodje znotraj katerega se razvije žilno-živčni preplet imenovan zobna pulpa, z nalaganjem mineralov in delno razgradnjo beljakovin pa se izoblikujejo še vse plasti zoba, od notranjega dentina ali zobovine, do cementa, ki zobovino obdaja po površini korenin in sklenine, ki daje obliko zobne krone in je najtrša snov v našem telesu.  V 9. mesecu nosečnosti se prične še mineralizacija prvih stalnih kočnikov in stalnih sekalcev. Iz tega izhaja velik pomen, ki ga ima pestra prehrana z dovolj mineralov in vitaminov v zadnjih mesecih nosečnosti. Pomembno je še izogibanje škodljivim dejavnikom, kot so velik čustveni stres, jemanje nekaterih zdravil, okužbe, ki bi zmanjšale kakovost mineralizacije razvijajočih se zob. Ob rojstvu so že mineralizirane krone mlečnih sekalcev, ostali mlečniki pa se dokončno razvijejo do prvega leta.

Mojca Koželj, dr.dent.med.
Mojca Koželj, dr.dent.med., Zobozdravstvo Koželj

Vrstni red in čas izraščanja mlečnih zob

Med deklicami in dečki pri izraščanju mlečnih zob ni večjih razlik. Ker ima vsak otrok svoj ritem izraščanja zob, izrast zoba do približno 6 mesecev pred ali po povprečnem času izrasti še ne pomeni razloga za skrb. Večinoma prvi mlečni zob izraste pri šestih do osmih mesecih, najpogosteje je to sredinski spodnji sekalec. O zakasnelem izraščanju zob govorimo takrat, ko otrok nima še nobenega zoba okoli osemnajstega meseca naprej, kar je zgornja meja okvirnega izraščanja zob. Spodnjim sekalcem običajno sledijo zgornji sekalci in spodnji stranski sekalci, prvi mlečni kočniki, podočniki in na koncu približno pri starosti dveh let in pol drugi mlečni kočniki. Vseh mlečnih zob je 20, deset v zgornji in deset v spodnji čeljusti. Za razliko od stalnih zob med mlečnimi zobmi ni ličnikov, ker so na mestih, kjer kasneje izrastejo stalni ličniki, večji prvi in drugi mlečni kočniki. 

Težave povezane z izraščanjem mlečnih zob

Čas izraščanja mlečnih zob je lahko za otroke manj prijeten, občutijo lahko napete, srbeče dlesni, so nemirni in razdražljivi. Pogosto se poveča slinjenje, ker je povečan pretok sline. Otroci jokajo in si bolečino skušajo lajšati z drgnjenjem dlesni z različnimi predmeti, ki so jim pri roki. Ponoči se pogosteje zbujajo, lahko se jim zmanjša ali poveča želja po hranjenju. Največkrat omenjene težave izzvenijo v nekaj dneh, redkeje do enega meseca, res pa je, da lahko v času, ko en zob skoraj izraste, že začne izraščati naslednji in se zdi, da težave trajajo precej dlje.

- Oglas -

Pri večini otrok ne pride do sprememb telesne temperature, pri nekaterih pa se temperature dvigne do 39°C. V kolikor je telesna temperature višja, verjetno ni povezana z izraščanjem zob in je smiselno, da otroka pregleda pediater. Težave v času izrasti zob je možno lajšati tako, da otroku nežno masirate dlesni s prsti, okoli katerih ovijete mokro gazo. Pripravite mu lahko hladno mokro brisačo, ki jo lahko grizlja, ali pripravite na koščke narezano banana iz hladilnika. Pomagajo tudi geli za izraščanje zob, za katere pa priporočamo naj ne bodo na osnovi protibolečinskih sredstev, ki bi lahko imela neželene stranske učinke, predvsem če bi gel otrok zaužil ali bi ga nanesli v preveliki količini.

Mlečni zobje

Izraščanje stalnih zob

Stalni zobje se do svoje izrasti razvijajo v čeljustnih kosteh. Popolno stalno zobovje pomeni 32 izraslih zob, po šestnajst v vsaki čeljusti. Z evolucijskim razvojem, s katerim se je velikost čeljusti zmanjšala razmeroma bolj kot velikost zob, pa pri številnih tretji stalni kočniki, to so osmice, ne izrastejo ali se sploh ne razvijejo. Redkeje se zgodi, da ne izrastejo zgornji podočniki, drugi ličniki, ali se ne razvije drugi zgornji sekalec, drugi ličnik ali še kateri od drugih zob. Normalna izrast stalnih zob poteka tako, da stalni zobje postopoma resorbirajo oziroma tanjšajo korenine mlečnikov, dokler ob izpadu mlečnika ne ostane skoraj le še krona. Izraščanje stalnih zob se ponavadi začne z izrastjo prvih stalnih kočnikov, ki jih imenujemo tudi šestice, pri šestem letu. Pri izraščanju stalnih zob je med deklicami in dečki v času izraščanja več razlik kot v mlečnem zobovju, zobje pri deklicah pogosto izrastejo do nekaj mesecev prej kot pri fantih. V povprečju prvim stalnim kočnikom sledijo spodnji sredinski sekalci, nato izraščajo zgornji sredinski in stranski sekalci. Sledijo spodnji podočniki, zgornji podočniki in zgornji ter spodnji prvi ličniki. Do trinajstega leta izrastejo še zgornji in spodnji drugi ličniki do štirinajstega leta pa zgornji in spodnji drugi stalni kočniki. Pomembnejši kazalnik, ki nas lahko opozori na morebitno motnjo v izraščanju, je zaostajanje izrasti le na eni strani, kadar na primer levostransko določen zob izraste, desnostransko pa v pol leta še ne. V izraščanju osmic je precej odstopanj, večinoma pa izrastejo med 18. in 25. letom.

Nekateri razlogi za motnje v izraščanju zob

V mlečnem zobovju pogosteje pride do prezgodnje izrasti in izpada kot pa do prepozne izrasti in izpada zob. Prezgodnja izrast mlečnih zob se pojavlja ob številnih sindromih. Če pa pri otroku že mlečni zobje izrastejo pozno, je zelo verjetno, da bodo pozno izrasli tudi stalni zobje. Pozno izraščanje je lahko posledica različnih bolezni, od bolezni ščitnice, obščitnic do sindromov, kot je Downov sindrom. Pogosteje je zapoznelo izraščanje stalnih zob posledica tesnega stanja v zobnem loku, v katerega dodatni zob ne more izrasti zaradi pomanjkanja prostora. Včasih se pri otrocih, zaradi grizenja v trše predmete na mestu bodoče izrasti, dlesen nekoliko zadebeli in ovira izraščanje. V teh primerih lahko k izrasti pomaga že majhen zobozdravniški poseg, s katerim odstranimo delček zadebeljene dlesni. Neredko se nad izraščajočim zobom lahko pojavi tudi sluznična oteklina skozi katero modrikasto proseva tkivna tekočina pomešana s krvjo. Otekla sluznica nekoliko upočasnjuje izrast, a se pogosto sama predre in lahko zob po tem nemoteno izraste.

Ščetkanje naj bo redno že od izrasti prvih zob

Malčki z usti raziskujejo svet okoli sebe. Jezik in sluznica sta izpostavljena različnim okužbam in se pri žvečenju hrane ali drugih predmetov zlahka ranita. Z ustno higieno je potrebno začeti že ob izrasti prvega zoba, ki ga je potrebno ščetkati z zobno ščetko z mehkimi ščetinami in primerno majhno glavo. Starši morajo otroku umivati zobe vsaj do šestega leta. Prav je, da otrok pri tem sodeluje, a za natančno izvajanje higiene otrokom vse do dvanajstega leta pogosto še manjka nekoliko motoričnih spretnosti, predvsem pa vztrajnosti, da bi se vsaki ploskvi zoba posvetili za dovolj časa. Umivanje zob naj bo dvakrat dnevno. Ko se med zobmi vzpostavijo tesnejši stiki, je zelo smiselna tudi uporaba zobne nitke.

Pomen rednih obiskov pri zobozdravniku

- Oglas -

V Sloveniji je vzpostavljen sistem preventivnih pregledov. Na prvi pregled pri pedontologu, to je pri specialistu za otroško in preventivno zobozdravstvo, so otrok in starši vabljeni pisno v prvem letu starosti, naslednjič pa do starosti treh let. Preventivni pregled je namenjen oceni stanja zob, medčeljustnih odnosov kot tudi poduku o pravilnem izvajanju higiene in načinu prehranjevanja. Pedontolog je tisti, ki normalni razvoj najbolje pozna in lahko zgodaj svetuje v primeru odklonov. Preventivni pregled se opravi še enkrat v predšolskem obdobju, v času šolanja pa imajo otroci redne letne sistematične preglede. Program rednih sistematičnih pregledov se zaključi s pregledoma v 1. in 3. letniku srednje šole, ko skrb za dobro ustno zdravje postane še v večji meri odvisna od mladostnikovih navad, ki so do takrat že izoblikovane. Vsekakor je smiselno, da mladostnika, če takšno spodbudo potrebuje, na reden pregled pri zobozdravniku starši še spomnijo. Preventivni pregledi predstavljajo dober temelj za ustrezno ustno zdravje, vabimo pa vas, da otroke vključite v redno spremljanje pri zobozdravniku, s čimer bo možno težave preprečiti preden bi te sploh nastale. Po naših izkušnjah je dobro budno spremljati mladostnike in njihove obiske pri zobozdravniku vse do 18 leta, saj ponavadi šele s prvo ljubeznijo bolj primejo ščetko v roke.

Preberite tudi: Fluoridi in njihova moč v boju proti zobni gnilobi

- Oglas -
- Oglas -

Preberi tudi