Fluoridi in njihova moč v boju proti zobni gnilobi

Fluoridi zdravje zob

V tokratnem prispevku vam predstavljamo pomen, ki ga imajo v skrbi za zdravje ustne votline, fluoridi. Uporaba fluora velja za najuspešnejši preventivni ukrep pri zmanjševanju pojavnosti zobne gnilobe oziroma kariesa. Če je fluor v telesu prisoten v času razvoja zob, se vgradi v zobno sklenino in jo utrdi, še pomembnejša pa je njegova vloga v ustni votlini po izrasti zob.

Fluoridi delujejo na površino zob

Mojca Koželj, dr.dent.med.
Mojca Koželj, dr.dent.med., Zobozdravstvo Koželj

Po hranjenju na površini zob ostanejo zobne obloge poznane tudi kot zobni plak. Gre za mehko tanko plast, v kateri je mešanica bakterij, mrtvih celic, sline in ostankov hrane. Omenjene bakterije so ključne pri nastanku zobne gnilobe, ker ob svoji presnovi sladkorjev sproščajo kisline. Za zobe to pomeni, da so izpostavljeni kislemu okolju in ko kislost doseže kritično vrednost, se minerali zobne sklenine začno raztapljati. Če je na površini zob zaradi uporabe zobne paste ali drugih izdelkov s fluoridi ustrezna koncentracija fluoridov, postanejo minerali zob bolj odporni proti raztapljanju oziroma se fluoridi po procesu raztapljanja lahko vgradijo med obstoječe minerale in jih s tem ojačajo pred prihodnjim kislinskim bremenom. Fluoridi poleg tega delujejo na bakterije tudi neposredno, saj zmanjšajo njihovo sposobnost proizvajanja kislin, zaradi učinka na bakterijske encime.

Koliko fluora naj vsebuje otroška zobna pasta?

Nastanek zobne gnilobe najenostavneje in najučinkoviteje preprečujemo s ščetkanjem z zobno pasto, ki vsebuje fluoride. Količino fluoridov navajamo v enoti »delci na milijon« (angl. parts per million − ppm). Glede na smernice Evropske akademije za otroško in preventivno zobozdravstvo (EAPD) iz leta 2019 je primerna koncentracija fluoridov v zobni pasti za vse otroke po izrasti prvih mlečnih zob do dopolnjenega šestega leta 1000 ppm, pri čemer je primerna količina zobne paste za otroke do dopolnjenega drugega leta za riževo zrno, od drugega do šestega leta pa za grahovo zrno zobne paste. Gre namreč za najnižjo koncentracijo, pri kateri so z raziskavami že uspeli dokazati značilno pomembne učinke na nastanek zobne gnilobe. Po šestem letu veljajo za otroke in odrasle enaka priporočila, in sicer 1450 ppm fluoridov, v količini, ki prekrije večino glave zobne ščetke. Omenjene koncentracije upoštevajo željo po ravnotežju med čim večjim zaščitnim učinkom fluora pred zobno gnilobo in čim manjšo stopnjo tveganja za zobno fluorozo, do katere pride ob prekomernem vnosu fluoridov. Zobno pasto je priporočljivo le izpljuniti in ne izplakniti z vodo, saj na ta način zagotovimo, da na površini zob ostane povišana koncentracija fluoridov.

Zobni plak moramo v izogib zobni gnilobi redno odstranjevati. Zobe moramo zato ščetkati dvakrat na dan, poleg tega pa pozornost nameniti še medzobnim prostorom. Ustrezni pripomočki za čiščenje medzobnih prostorov so zobna nitka in medzobne ščetke.

Uporaba fluora velja za najuspešnejši preventivni ukrep pri zmanjševanju pojavnosti zobne gnilobe oziroma kariesa.

Izdelki, ki vsebujejo fluoride

Na trgovinskih policah so na voljo številni izdelki, ki vsebujejo fluoride. Od zobnih past, ustnih vodic, s fluoridi premazanih zobnih nitk, gelov do fluorovih premazov. Večina zobnih past, ki so namenjene odraslim vsebuje 1450 ppm, trgovci pa ponujajo tudi alternative brez fluoridov. Poudariti velja, da zobozdravniška stroka odločno podpira uporabo prvih, saj fluoridi dokazano učinkovito zmanjšujejo nastanek zobne gnilobe. Tudi ustna voda s fluoridi preprečuje nastanek zobne gnilobe, ščiti zobno sklenino, zmanjšuje topljivost zobne sklenine in zagotavlja dolgotrajno zaščito pred kariesom na mestih, ki jih z zobno ščetko težko dosežemo. Ustne vode vsebujejo od 225 do 250 ppm fluoridov in so primerne za uporabo enkrat do dvakrat na dan. Lahko jih uporabljajo že otroci, od šestega leta starosti dalje. Pomembno je zagotoviti, da ne pride do zaužitja ustne vode, priporočamo pa tudi, da uporabljate ustno vodo brez alkohola, da ne draži ustno sluznico.

Zobna pasta s fluoridi

Fluorovi premazi v ordinaciji – komu so namenjeni?

Na voljo za domačo kot profesionalno rabo so tudi izdelki, v katerih so koncentracije fluoridov še precej višje. Ti izdelki so priporočljivi predvsem za posameznike, ki so bolj nagnjeni k nastanku zobne gnilobe. V to skupino sodijo posamezniki, pri katerih zobozdravnik opaža visoko tveganje za zobno gnilobo, bolniki po obsevanju glave in vratu, tisti, ki jemljejo zdravila, katerih učinki vplivajo na zmanjšano izločanje sline, imajo zaradi bolezni zmanjšano izločanje sline ali zaradi motoričnih ovir ne morejo dovolj natančno skrbeti za ustno higieno. V zobozdravstveni ordinaciji je možen strokovni nanos premazov z do 22600 ppm fluoridov, ki se nanesejo v tanki plasti, s poudarkom na mestih, kjer pogosteje prihaja do zobne gnilobe ali kjer je že nastopilo raztapljanje. Dodatno fluoriranje je smiselno prilagoditi glede na socialno-ekonomski status, razvitost zobozdravstvenega sistema, preventivnih programov in možnosti za dostop do zobozdravstvenih storitev. Predvsem v času izrasti stalnih zob ali zaradi individualno ugotovljene potrebe se profesionalen nanos fluoridov priporoča od 2- do 3-krat letno.

Glede na smernice Evropske akademije za otroško in preventivno zobozdravstvo (EAPD) je primerna koncentracija fluoridov v zobni pasti za vse otroke po izrasti prvih mlečnih zob do dopolnjenega šestega leta 1000 ppm, pri čemer je primerna količina za otroke do dopolnjenega drugega leta za riževo zrno, od drugega do šestega leta pa za grahovo zrno zobne paste. Po šestem letu veljajo za otroke in odrasle enaka priporočila, in sicer 1450 ppm fluoridov, v količini, ki prekrije večino glave zobne ščetke.

Fluoridi so tudi naravno prisotni – nekatere države pa jih dodajajo v pitno vodo

Fluor je element v sledeh, ki je v naravi prisoten v majhnih količinah. Po pogostosti v zemeljski skorji je na trinajstem mestu, predvsem se nahaja v kamninah vulkanskega izvora. Fluoridi so prisotni tudi v naši prehrani. Najdemo jih v žitaricah, mesu in ribah, v višjih vrednostih pa v konzerviranih sardelah, konzerviranemu sadju, izdelkih iz mletega piščančjega mesa, črnem in zelenem čaju. Od zaužitih fluoridov jih v krvni obtok preide okoli 90%. Pri odraslih se od te količine v telesu shrani približno ena tretjina, pri otrocih okoli polovica, od tega velika večina v kosteh in zobeh, presežek pa se iz telesa izloči z urinom.

K prisotnost fluoridov v prehrani prispeva tudi pitna voda. V Sloveniji pitna voda sicer ni načrtno fluorirana, količina naravno prisotnih fluoridov pa je nizka. V letnem poročilu o kakovosti pitne vode iz leta 2014 je objavljeno, da so koncentracije fluoridov nizke oziroma so na meji zaznavanja, zato so bile izpuščene iz nadaljnjega programa preizkušanj. V nekaterih državah po svetu pa se pitna voda v preventivne namene fluorira. Ta metoda je še posebej primerna na območjih, kjer drugačna preventiva za zmanjševanje pojavnosti zobne gnilobe ni dostopna.

Tveganje za preseganje dnevne priporočljive količine fluoridov in s tem povezane bolezni  zobne fluoroze, je povečano predvsem v primeru zaužitja velike količine izdelkov za ustno higieno, še posebej pri otrocih do treh let. Potrebna je pozornost, da otroci med ščetkanjem ne zaužijejo zobne paste, zato količino priredimo starosti in sodelovanju otroka.

Za vsakodnevno ustno higieno priporočamo izbiro zobne paste z ustrezno količino fluoridov in upoštevanje opisanih pravil o količini zobne paste, ki je primerna starostnemu obdobju. Smiselno se je navaditi, da zobno pasto le izpljunete in ust ne izpirate. Po posvetu s svojim zobozdravnikom se lahko odločite tudi za katerega od izdelkov z zvišano vsebnostjo fluoridov ali za profesionalni nanos v zobozdravstveni ordinaciji.

Preberite tudi: Zobni rentgen: Nasmehnite se, slikamo vaše zobe