Visok krvni tlak, holesterol, sladkorna bolezen in druge sistemske bolezni lahko z leti pustijo posledice tudi na očeh. Nekatere privedejo tudi do invalidnosti. Največ slepote povzroči diabetična retinopatija. Po nekaterih podatkih v Sloveniji na leto zaradi nje oslepi okoli 150 sladkornih bolnikov. A po zaslugi sodobnega kirurškega zdravljenja popolna slepota ni več neizogibna posledica bolezni.
Kaj je diabetična retinopatija?
Diabetična retinopatija je kronična okvara žilic na očesnem ozadju. Zakaj nastane, razlaga kirurg oftalmolog mag. Primož Logar, dr. med.: “Diabetična retinopatija je eden od zapletov sladkorne bolezni, ki se pojavi po dvajsetih do tridesetih letih od začetka zdravljenja. Lahko tudi prej, če bolezni ustrezno ne obvladujemo, ali če gre za zelo agresivno obliko.
Zaradi previsokih vrednosti krvnega sladkorja pride do okvare žilne stene najtanjših žil, kar vodi v izbočenost (mikroanevrizme) in povečano prepustnost okvarjenih žil. Posledica so krvavitve in izcedki, otekline (edem) v okolici žil ali rast novih žil. Kadar te spremembe zajamejo rumeno pego, ki je osrednji del mrežnice in je odgovorna za najostrejšo sliko, se to kaže na postopnem pešanju vidne ostrine.”
Pred uvedbo sodobnega kirurškega zdravljenja diabetične retinopatije, so bili najtežji bolniki obsojeni na slepoto. “Danes skoraj vsem lahko povrnemo vid ali ga ohranimo vsaj nekaj. Res pa je, da za zdaj tovrstne operacije opravljajo samo na določenih klinikah,” zatrjuje sogovornik.
Sladkorna bolezen naj bo pod nadzorom!
Sladkorno bolezen ima več kot sto tisoč Slovencev. Za bolezen je značilno, da telo ne proizvaja zadostne količine inzulina ali pa se celice nanj ne odzovejo. Ker sicer inzulin pomaga prenašati sladkor (glukozo) v celice, je zaradi tega vrednost krvnega sladkorja povišana, celice pa ostanejo brez potrebne hrane. Povišana vrednost sladkorja v krvi med drugim lahko povzroči tudi različne okvare na očeh.
- Sladkorna bolezen tipa 1 (juvenilni diabetes) se začne v otroški dobi ali do 30. leta. Gre za avtoimuno bolezen, pri kateri telo preneha proizvajati inzulin. Zdravijo jo z inzulinom in pravilno prehrano.
- Sladkorna bolezen tipa 2 se razvije v starejši dobi in je precej bolj pogosta. Zdravijo jo z dieto, tabletami ali inzulinom. Povezana je tudi z drugimi zapleti, kot so aterosklerozne spremembe, srčni infarkt, kožne težave, okvare ledvic, poškodbe živcev …
Vsako odstopanje od zdravljenja lahko z leti privede do težav, tudi do takšnih kot je diabetična retinopatija. Mag. Primož Logar, dr. med., govori o tem, da mora biti sladkorna bolezen dobro vodena: “Za spremljanje urejenosti sladkorne bolezni je poleg vrednosti krvnega sladkorja zelo pomembna tudi vrednost HB A1C (glikoziran hemoglobin). Njegova vrednost namreč kaže nadzor plazemske glukoze v zadnjih treh mesecih. Normalna vrednost je pod šest odstotkov. Pri slabo vodeni sladkorni bolezni so vrednosti med devet in dvanajst odstotki!”
Laser ali instrumenti
Tudi bolnikom, ki so zboleli za diabetično retinopatijo, lahko očesni zdravniki bolj ali manj uspešno pomagamo, zagotavlja mag. Logar. Ko se pojavijo prve drobne krvavitve in predeli s slabo prekrvljeno mrežnico, je potreben laserski poseg, ki pomeni osnovno zdravljenje. Diabetična retinopatija v napredovalih oblikah včasih zahteva tudi posege oziroma operacijo. Pojasnil nam je, kaj pomeni eno in drugo oziroma, kako posega potekata v njihovem centru.
LASERSKA FOTOKOAGULACIJA MREŽNICE v velikem številu primerov prepreči ali upočasni napredovanje diabetične retinopatije. Tudi če je pozneje potrebna operacija, imajo bolniki, pri katerih je bila napravljena ustrezna laserska fotokoagulacija, bistveno večje možnosti za ohranitev vida kot tisti, pri katerih laserski poseg ni bil napravljen.
VITREKTOMIJA je operacija, ki je potrebna le pri majhnem odstotku bolnikov z najtežjo obliko diabetične retinopatije. Pri njej s pomočjo instrumentov, tanjših od enega milimetra, s katerimi vstopijo v oko, odstranijo steklovino, ki je pomešana s krvjo (hematovitreus). Tako sprostijo mrežnico in odstranijo novo nastale žile. Dodatno naredijo še laserski poseg, pogosto pa tudi kriokoagulacijo, to je zamrznjenje robov mrežnice. Pri najtežjih bolnikih oko napolnijo s silikonskim oljem, ki je prozorno in omogoča vsaj nekaj vida. Vse operacije lahko opravijo v lokalni anesteziji. Srčna obolenja, obolenja dihal in tudi težke okvare gibal so lahko ovira za operacijo, zato take bolnike pred operacijo pregleda anestezist, ki je vedno prisoten pri operativnem posegu.
Ležanje odsvetujejo
Se torej bolnišnici lahko izognemo? “Za ambulantne posege so primerni skoraj vsi bolniki, le kakih pet odstotkov je bolje operirati v bolnišnici.” Večinoma so vzrok za operacijo v bolnišnici druge zdravstvene težave. Povprečno trajajo očesne operacije eno uro, lahko pa tudi manj ali več. Bolniki poleg lokalne anestezije dobijo tudi analgetike in pomirjevala, tako da ponavadi operacijo zelo lahko prenesejo. Splošno anestezijo uporabljajo le v izjemnih primerih. “Ležanje po operaciji odsvetujemo, bolnike spodbujamo, da živijo, kot da niso bili operirani,” pravi mag. Primož Logar, dr. med.
Povprečna starost bolnikov, ki so jih pri njih operirali zaradi diabetične retinopatije, je 58 let. V povprečju so imeli prej sladkorno bolezen že dvajset let in se z inzulinom zdravili 15 let. Zdravnik poudarja: “Brez dobrega nadzora same sladkorne bolezni, je vsakršno zdravljenje oči obsojeno na neuspeh. Zato se mora vsak sladkorni bolnik zavedati, da je najpomembnejše vzdrževati stalne, za posameznega bolnika primerne vrednosti krvnega sladkorja, tako z ustrezno prehrano kot tudi s tabletami ali inzulinom. To tudi pomeni, da mora imeti vsakdo tudi čim bolj primerno telesno težo in se čim več gibati. Dobro je tudi, da ima ustrezno uravnavan krvni tlak in krvne maščobe.”
Za dobro zdravljenje sladkorne bolezni so po njegovem mnenju najbolj primerne inzulinske črpalke. “Ta dragi pripomoček je še toliko bolj koristen takrat, ko je potrebna operacija oči zaradi diabetične retinopatije. Tedaj se namreč prvenstveno borimo za ohranitev obstoječega vida in za zaustavitev razdiralnega procesa bolezni na očesu.”
Končal je z opozorilom: “Sladkorni bolnik s težko obliko diabetične retinopatije, ki ni bil zdravljen z laserjem ali mu oči ne operiramo pravočasno in se tudi pozneje ne drži zdravnikovih navodil, bo z veliko verjetnostjo izgubil vid.”
Diabetična retinopatija – Žile se razraščajo
Previsoke vrednosti krvnega sladkorja lahko privedejo do očesnih okvar.
- Divja rast (rašča) novih žil v mrežnici in v steklovini (neovaskularizacija). Novonastale krvne žilice imajo slabo žilno steno in zato nenehno krvavijo.
- Krvavitve se pojavljajo v očesni mrežnici in steklovini (med mrežnico in očesno lečo). Kadar pride do obilne krvavitve v steklovini, do tako imenovanega hematovitreusa, se vid nenadoma močno poslabša.
Vzroki za slepoto
Ločimo absolutno slepoto, ko oko sploh ne zaznava svetlobe, in funkcionalno slepoto, pri kateri je vid toliko okvarjen, da bolnik ni več sposoben skrbeti zase zaradi slabega vida.
Do slepote lahko pride iz različni razlogov, med njimi so tudi naslednji:
- svetloba sploh ne pride do mrežnice
- svetlobni žarki se ne usmerijo pravilno na mrežnico
- mrežnica ne zazna žarkov
- živčni impulzi iz mrežnice ne potujejo pravilno v možgane